Film, ki je izšel na pretočni platformi Netflix, je naletel na mešane občutke. Tisti, ki bo pričakoval klasično biografijo o platinasti blondinki in seks simbolu izpred skoraj 70 let, bo precej razočaran, saj scenarij temelji na knjigi Joyce Carol Oates, ki se le delno naslanja na dejansko življenje o Marylin, velik del pa je fikcija.
Blonde je v veliki meri umetniški film, v katerem je režiser Andrew Dominik uspešno zabrisal med resničnim in fikcijo in tistim, kar je Marylin Monroe predstavljala javnosti in tistim, kar je ostalo očem skrito in lahko le ugibamo. Za kroniste zgodba vseeno sledi njenemu otroštvu kot Norma Jeane s shizofreno materjo in očetom, ki ga ni poznala in pozneje preskokom v filmsko industrijo, kjer se je uspeh nemalokrat (to film nazorno pokaže, a prepusti gledalcu, da to verjame) dobival na kolenih ali prepogibanjem na mizo.
Po knjigi serija in film
Joyce Carol Oates je svojo Marylin napisala že leta 2000 in so leto pozneje po knjigi že posneli miniserijo v dveh delih, zdaj pa je Dominik posnel še več kot dve uri in pol trajajoč film, pri katerem pisateljica ni sodelovala.
Film je bil premierno prikazan na Beneškem filmskem festivalu, kjer je doživel skoraj 10 minut ovacij, zdaj, ko je na voljo širši javnosti, pa je od kritikov prejel mešane ali celo negativne odzive, na IMDB pa ima oceno 5,6.
Film vsebuje veliko tako psihično kot fizično brutalnih prizorov, ki pri gledalcih dajejo veliko prostora, da si o slavni igralki ustvari svoje mnenje, ali odklonilno ali pa polno sočutja. Če film pusti mešane občutke, pa v nebo eksplodira kubanska igralka Ana de Armas. 30. aprila 1988 v Havani rojena Kubanka je vlogo Marylin oživela, kot bi bila ona sama. In to ne samo s presenetljivo podobnostjo s 60 let starejšo igralko, za katero je uporabila lasuljo, modre leče za oči in celo zobno protezo – pač pa je tudi s kretnjami, govorom in čustvi zaobjela eno največjih zvezd Hollywooda iz preteklega stoletja.
Bo Oskar, ne bo Oskar...
Akademija za tako odigrane vloge običajno brez težav podeli Oskarja in ne bo čudno, če bo v začetku prihodnjega leta zlati kipec odnesla prav de Armasova, medtem ko bo film ostal nekje na ravni umetniškega poskusa.
Ana De Armas je že s 14 leti začela s šolanjem na Nacionalni gledališki šoli v Havani, pri 16 letih pa je posnela svoj prvi film Virgin Rose z režiserjem Manuelom Aragonom. Pozneje se je preselila v Španijo in tam nadaljevala svojo kariero z igranjem v serijah. 2014 jo je premamil Hollywood in sodelovala je že v nekaj prepoznavnih filmih kot so War Dogs (2016), Hands of Stone (2016) in nadaljevanju Blade Runnerja (2017). Ko se je preselila v Los Angeles, ni znala angleško, da bi uspela na avdicijah, pa se je v samo dveh letih naučila perfektno govoriti angleški jezik in zaigrala v prvem filmu Knock Knock (2015). Njen najbolj znan film do zdaj pa je seveda zadnji film o Jamesu Bondu, Ni čas za smrt (2021). V tem filmu je srečala Ramija Maleka, ki je pred tremi leti snel Oskarja za odlično upodobitev pevca Freddyja Mercuryja, kar kot rečeno zelo verjetno čaka tudi de Armasovo za Marylin.
Film kot umetnina, ne biografija
Ideja za film jezačela nastajati že pred 10 leti, za glavno vlogo pa je bila predvidena Jessica Chastain, pa tudi Naomi Watts, a sta obe opustili projekt. De Armasova je povedala, da je kar devet mesecev trenirala izgovorjavo Marylin Monroe, da pa so morali nekatere dele zvoka vseeno popraviti v postprodukciji, saj je tu in tam še vedno zvenela malce kubansko.
Režiser Andrew Dominik se je pohvalil, da so nekatere prizore posneli na avtentičnih krajih, tako stanovanje, kjer je Norma Jeane živela z bolno materjo v otroštvu kot tudi soba, kjer so Marylin Monroe našli mrtvo, sta ista. V filmu so zajeti praktično vsi pomembnejši liki tako iz zasebnega kot javnega življenja in filmskega platna – Jacka Lemmona na primer igra njegov sin Chris Lemmon.
Vsi njeni ljubimci so v filmu poimenovani s poklici, ki so jih opravljali, tudi baseballska legenda Joe DiMaggio in pisatelj Arthur Miller (ki ga igra Adrien Brody), originalni imeni sta ostali le za Charlieja Chaplina Jr. In Edwarda Robinsona. Najtežji del filma so prizori, kjer je Marylin žrtev zlorab, Netflix je celo hotel izrezati določene prizore, ker so delovali preveč brutalno, vključno s posilstvom Johna F. Kennedyja. Film si je na koncu pridelal oznako NC-17, da ni primeren za gledalce, mlajše od 18 let in je tudi prvi tak film na pretočnih platformah.
Duh Marylin Monroe je sodeloval na snemanju
Ana de Armas je v Benetkah na tiskovni konferenci povedala, da je lahko čutila prisotnost duha Marylin Monroe na snemanju.
»Resnično verjamem, da je bila zelo blizu. Mislim, da je bila zadovoljna. Včasih so s sten letele stvari, če ni bila zadovoljna s prizorom. Morda se to sliši precej mistično, ampak je resnično, vsi smo čutili njeno prisotnost.«
Vsi v ekipi so na posebno kartico napisali sporočilo za Marylin Monroe in jo odnesli na njen grob.
»Na nek način smo jo prosili za dovoljenje,« je dodala Ana de Armas.
