Sasha Quanz - astrofizik na švicarskem zveznem tehnološkem inštitutu ETH Zürich - je nedavno predlagal, da bi lahko dokaze o življenju na drugih svetovih našli že v 25 letih. Po njegovem mnenju je ta časovni okvir ambiciozen, vendar ne "nerealen".
Na novinarski konferenci v začetku tega meseca je Quanz zatrdil, da vesoljski teleskop Jamesa Webba, ki je najmočnejši teleskop, kar jih je bilo kdajkoli izstreljenih v vesolje, verjetno še ne bo mogel neposredno prikazati vrste majhnih, Zemlji podobnih svetov, na katerih bi najverjetneje našli življenje.
Vendar pa se trenutno razvijajo novi instrumenti, ki bodo to vlogo lahko opravljali.
Srednje infrardeči snemalnik in spektrograf ELT (METIS) bo na primer sčasoma postal del izredno velikega teleskopa (ELT), ki bo z optičnim zrcalom, velikim 130 čevljev, največji optični teleskop na svetu, ko bo dokončan, predvidoma pred koncem desetletja.
"Glavni cilj instrumenta je posneti prvi posnetek zemeljskega planeta, ki bi lahko bil podoben Zemlji, okoli ene od najbližjih zvezd," je dejal.
"Toda naša dolgoročna vizija je, da tega ne bomo storili le za nekaj zvezd, temveč za več deset zvezd, in da bomo raziskali atmosfere več deset Zemlji podobnih eksoplanetov."
Za resnično potrditev prisotnosti življenja na drugih svetovih pa bo verjetno potrebno nekaj še bolj specializiranega, kot je misija LIFE (Large Interferometer for Exoplanets), ki je še vedno v fazi načrtovanja in verjetno ne bo zaživela še dobro desetletje - to pa je še vedno v okviru Quanzovega 25-letnega časovnega okvira.
"Moramo bolje razumeti verjetne gradnike življenja, poti in časovne okvire kemičnih reakcij ter zunanje pogoje, da bi lahko prednostno izbirali ciljne zvezde in ciljne planete," je dejal.
"Preveriti moramo, v kolikšni meri so sledovi življenja pravi bioindikatorji, saj morda obstajajo drugi procesi, ki bi lahko privedli do nastanka plinov v teh atmosferah." Potrebno je dodati, da ni verjetno, da bomo odkrili inteligentna bitja nekje zunaj, ampak najverjetneje enocelične organizme.
