Otroci, ki so še pred kratkim navdušeno preživljali svoj prosti čas z vami in hrepeneli po vaši pozornosti, se nenadoma začnejo odmikati od vas, se zapirati vase, čas preživljati s prijatelji in se nekako sramovati vaše pozornosti. Kaj se dogaja?
Naredite korak nazaj in opazujte
Gre za razvojno fazo ali obdobje, ko se otrok, ki v puberteti odrašča v najstnika, išče. Išče svoje mesto pod soncem ter potrditev družbe in prijateljev. V tem obdobju ga bo vaša pozornost preprosto začela »dušiti«, saj bo imel občutek, da ga preveč usmerjate, nadzirate in mu tako rekoč dihate za vrat. Kaj storiti? Vdihnite in izdihnite ter se spomnite, da ste bili nekoč tudi sami v podobni situaciji. Naredite korak nazaj in od daleč opazujte svojega otroka, vendar mu dajte jasno vedeti, da ste vedno na voljo, če se pojavijo kakršnakoli vprašanja ali zadrege. Pomembno je, da mu dovolite, da se »odcepi« od družine in poišče svojo identiteto. Preprosta razlaga je, da otrok v tem obdobju potrebuje nekoliko več zasebnosti in intime, predvsem pa razumevanja staršev. Vendar nikar ne obupujte. Pomembno se je zavedati, da gre zgolj za razvojno fazo in prehodno obdobje; da se bodo vaši otroci prej ali slej »vrnili«. V tem času jim morate preprosto dovoliti, da zadihajo in se najdejo, nato bodo prav gotovo znova poiskali pot do vas. Ker vemo, da gre za izjemno izčrpavajoče in stresno obdobje, pa smo za vas pripravili še nekaj dobronamernih nasvetov.
Ne jemljite odmika osebno
Zaupajte vase in v svoje starševske sposobnosti ter dovolite otroku, da vam dokaže, da ste pravzaprav vzgojili samostojno in ljubeče bitje, ki je tudi odgovorno, kadar mu daste priložnost, da se izkaže.
Vaš otrok se ni usmeril proti vam, čeprav imate morda tak občutek. Preprosto ne ve, kako bi drugače reagiral, in se odziva jezno, vihravo, žaljivo, nervozno ter morda nekoliko agresivno. V trenutku, ko opazite, da prihaja »nevihta« in da se boste začeli z otrokom prepirati oziroma bo začel svoj »izpad«, le globoko vdihnite in izdihnite ter se poskusite umiriti. Ne jemljite tega osebno in spomnite se, da vas otrok zdaj najbolj potrebuje. Potrebuje odraslo osebo, ki ga bo po tihem usmerjala in mu stala ob strani ter ga razumela kljub nihanju razpoloženja. Če pride do točke, ko se ne zmorete več mirno pogovoriti ali odzvati, se preprosto umaknite, dokler se ne pomirite in ne premislite. Nato trezne glave in bistrih misli z otrokom znova sedite za mizo in mu pojasnite svoja čustva ter občutke, pogovorite se o vzrokih nesoglasja in povejte, kakšne so vaše želje, pogoji ali nadaljnje usmeritve.
Jasna, mirna in odkrita komunikacija
Kadar se pogovarjate s svojim odraščajočim otrokom, je pomembno, da uporabljate izraz »jaz«. Povejte torej, kaj čutite in kakšen je vaš pogled na situacijo ali dogodek, ki bi vas utegnil prizadeti. Recite na primer: »Prizadelo me je, ko si se pred prijatelji pretvarjal, da naju z očijem ne poznaš. Zdi se mi, da se naju sramuješ, in res ne vem, zakaj je tako.« Pomembno je, da kljub užaljenosti in prizadetosti dopuščate otroku, da vam pojasni svoje vedenje, in mu date občutek, da ga poskušate razumeti. Pri tem bodite pozorni, da ne boste pokroviteljski, torej mu ne boste dajali občutka, da se z njim pogovarjate, kot da je še vedno malček, temveč občutek spoštovanja.
Morda bo vaš otrok res začel »bežati« od vas in bodo skupna druženja čedalje redkejša. Vendar to ni razlog, da ne bi našli skupnih zanimanj in hobijev, ki bi združevali vso družino in ob katerih bi se lahko veselili in dobro imeli.
Otroku dovolite svobodo
Čeprav je bil še do včeraj vaš mali fantek ali vaša ljuba deklica, ki je iskala vašo dlan, odobravanje in pogled, in ste mu/ji pomenili vse na svetu, se je treba zavedati, da je prej ali slej treba otrokom dovoliti svobodo in osamosvojitev oziroma čustveno odcepitev. Vaša naloga je, da otroku predstavite osnove, vrednote in moralo svoje družine, zaradi katere se bo čez čas vračal v vašo družbo. V vmesnem obdobju pa mu morate dovoliti »biti«. Čeprav bo to obdobje za vas izjemno boleče in težko, morda tudi nekoliko naporno, je zdravo za vso družino, da si med seboj dovolite biti svobodni in individualni, čeprav ste na koncu dneva vseeno ekipa, z ekipnim duhom in skupnimi cilji.
Postavite meje
Kljub vsej svobodi, ki jo morate otroku omogočiti, da bi se zdravo razvijal v odraslo osebo, pa so vsekakor potrebne meje. Obdobje predpubertete in pubertete je čas, ko vaš otrok najbolj potrebuje strogo začrtane meje in pravila, od katerih ne smete odstopati. Seveda govorimo o zdravih mejah med dopustnim in nedopustnim vedenjem. Do otroka bodite iskreni in iskrenost zahtevajte tudi od njega. Bodite spoštljivi in spoštljivost zahtevajte od njega. Prav tako bodite dosledni in zahtevajte doslednost. Če se dogovorite, ob kateri uri mora biti doma, naj to upošteva. Ko mu boste zaupali in ko bo dokazal, da je zaupanja vreden, lahko določite poznejšo uro. Določite meje komunikacije in ne dovolite, da bi otrok z vami manipuliral, vas žalil ali poniževal. Vedeti mora, kdo je odrasla oseba v hiši in kaj oziroma česa si ne sme dovoliti v komunikaciji z njo.
