Vsaka rastlina na vrtu, naj bo zelenjavni, sadni ali okrasni, ima svoje zahteve. Nekatere so občutljive in zahtevajo več pozornosti, spet druge so odpornejše, ne potrebujejo izdatne nege ter zdržijo tudi v največji suši. Kako skrbeti zanje?
Zalivanje je odvisno od sestave tal
Koliko vode določena rastlina potrebuje, je odvisno od sestave in tipa tal ter sposobnosti rastline, da vlago izkoristi. Vedeti moramo, da se peščena tla hitreje izsušijo, torej moramo rastline v takšnih tleh zalivati pogosteje. Če želimo izboljšati strukturo tal, lahko to storimo z dodajanjem organskih snovi s kompostom, hlevskim in drugimi gnojili ter preparati, ki spodbujajo nastanek humusa. Danes so na voljo tudi sodobnejši dodatki, ki imajo visoko sposobnost absorbiranja vode. Gre navadno za želatinaste polimere, ki jih dodajamo prsti ob sajenju posodovk, z njimi pa lahko izboljšamo tudi prst v gredicah.
Rastišča bomo izboljšali, če jih bomo primerno gnojili tudi v poletnem času. Občasno na gredice posujmo nekaj kompostne zemlje ali humusa. V suši lahko rastlinam precej pomagamo tudi z zastiranjem tal.
Največ pozornosti rastlinam v posodah
Rastline so na pomanjkanje padavinske vode prilagojene različno. Načeloma je pri odraslih trajnih rastlinah to manjši problem, saj imajo močan in globok koreninski sistem, prek katerega iščejo razpoložljivo vodo v tleh. V obdobju rasti in razvoja ter pri sajenju so rastline precej ranljive in odvisne od naše pomoči. Takrat jim moramo nekaj časa redno dovajati vlago oziroma jih zalivati toliko kot vrtnine ali celo posodovke. Nato se sčasoma prilagodijo tudi manj ugodnim rastnim razmeram in rastejo brez velike dodatne pomoči. Spet druge pa v tem času preidejo v nekakšno mirovanje. To se navadno zgodi med daljšim sušnim obdobjem, ko lahko rastline celo zamenjajo letne čase in nato v jeseni, ko so razmere za rast spet ugodnejše, celo zacvetijo. Najmanj prilagodljive, samostojne in neodvisne od naše oskrbe so rastline v posodah, in sicer zaradi omejenega rastnega okolja, v katerem ne morejo črpati hranil iz prostega vira v zemlji. Zalivati jih moramo pogosteje, vodi pa dodajamo hranila, če želimo, da bo rast uspešna.
Namakalni sistemi, zalivalke, zbiranje deževnice
Zalivanje zelenjavnega, sadnega ali okrasnega vrta je lahko precej zahtevno opravilo, a ga na srečo lahko uredimo na različne načine. Precej priročni, a tudi dražji so namakalni sistemi, kjer glede na potrebe vrtnin nastavimo količino vode za zalivanje in čas zalivanja. Ta način je izjemno uporaben, predvsem če smo veliko časa odsotni, ter v času dopusta. Še vedno najpreprostejše in najpogostejše pa je zalivanje z zalivalko, a če imate velik vrt, je lahko precej naporno in zamudno. Precej lažje je s pršilkami, ki jih nataknemo na vrtno cev in tako zalivamo vrt. Če v bližini nimate vodnega vira, se priporoča zbiranje deževnice, ta bo omogočila najbolj naravno zalivanje. Težava se pojavi le v daljših sušnih obdobjih, ko se zaloga deževnice porabi.
Vodo iz vodovoda pustite stati
Kot smo že omenili, je za vrtnine najprimernejša deževnica, a če nam je v daljšem sušnem obdobju zmanjka, moramo po zaloge vode iz vodovoda. Svetujemo vam, da jo nalijete v večje posode ali celo cisterne, v katerih sicer zbirate deževnico, in jo tam pustite stati. Cisterne pokrijte, da se v njih ne zaredijo komarji, zmanjšali pa boste tudi izgube zaradi izparevanja. Če boste zalivali z vodo neposredno iz vodovoda, obvezno uporabljajte pršilke. Tako se bodo kapljice vsaj malo ogrele v zraku, preden bodo padle na tla, kar bo za rastline precej manj stresno.
Zelenjavne gredice
Načeloma je večina zelišč in dišavnic dobro prilagojenih na sušni čas. Medtem pa je pri plodovkah in drugih vrtninah povsem drugače. Medtem ko lahko nekatere brez težav zalivate po listju, se pri drugih temu izogibajte, da ne ustvarite razmer za razvoj okužb z glivičnimi boleznimi in plesnimi. Ko zalivamo, to naredimo temeljito, in ne zgolj površinsko, tako da voda doseže tudi globlje plasti rastišča. Zaželeno je, da voda doseže vsaj 15 centimetrov globine, posledično bo tudi rast korenin globlja, rastline pa bodo odpornejše. Pri pogostem, a zgolj površinskem zalivanju ostane koreninski sistem bliže površju, zato so take rastline manj samostojne in le krajši čas zdržijo brez vode. Pri takšnem načinu je pogosta težava tudi pomanjkanje hranil, rastline zaradi plitkega koreninskega sistema slabše napredujejo in so dovzetnejše za bolezni in poškodbe.
Sadovnjaki in vinska trta
Odraslo drevje, ki v sadovnjaku uspeva že najmanj dve leti, pa tudi trta imata dobro razvit koreninski sistem. Vse to je seveda odvisno od ustrezne vzgoje. Hitenje s pridelkom ni pravi sistem vzgoje mladih rastlin, saj se tako slabo razvije koreninski sistem, to pa ima lahko tudi dolgoročne posledice, torej je lahko trajno zavrt. Ob močnih zimah tvegate celo, da drevesa in trta pomrznejo. Mladim sadikam trte in drevesom, ki ste jih posadili spomladi, v sušnem obdobju namenite vsaj eno zalivalko vode na teden. Večjim rastlinam vode praviloma ne zagotavljamo, oziroma le, če rastejo ob stavbah ali odsevajočih stenah.
Okrasni vrt
Pri okrasnih grmovnicah in okrasnem drevju velja enako kot pri sadovnjakih. Večine ni treba zalivati, drugače je le pri sveže posajenih rastlinah in tistih, ki so posajene v posodah. Te zalivamo redno, praviloma od dvakrat do trikrat tedensko. Pri tem pazimo, da jih ne utopimo. Preveč vode nikakor ni dobro za posodovke, saj se lahko pojavijo gnitje korenin in glivične bolezni. Bodite previdni pri izbiri rastlin in izberite raje odpornejše rastline, kot so razne trave, gavre, sedumi, rdeča špajka, sivka in podobno.
Okoli vrtnin, ki potrebujejo več zalivanja, naredimo zastirko. Tako bo voda enakomerno pronicala tudi v globlje plasti zemlje in se ne bo razlivala naokrog. Zmanjšali bomo tudi izhlapevanje.
Trata
Tudi trata bo čez poletje potrebovala nekaj dodatne oskrbe in zalivanja. Praviloma jo zalivamo do trikrat tedensko, a takrat izdatno, da prst prepojimo vsaj 15 centimetrov globoko. Površinsko pršenje se odsvetuje, saj spodbuja rast plevelnih rastlin ter slabi rastno sposobnost trate. Porabili bomo tudi več vode, saj je bo še več izhlapelo, preden bo dosegla korenine trav.
Čas zalivanja
Najprimernejši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj, ko še ni prevroče. Tako bodo rastline z vodo dobro preskrbljene in pripravljene na vročino. Zalivamo lahko sicer tudi zvečer, ko vročina pojenja, a se v teh primerih rade ustvarijo razmere za okužbo s škodljivimi glivami in bakterijami. To se pogosto zgodi pri plodovkah, ki imajo občutljive liste in se ti čez noč ne posušijo, večerno zalivanje pa tudi spodbuja delovanje vrtnih škodljivcev, saj zmehča zemljo in jim omogoči, da so še dejavnejši. Če rastline kažejo pomanjkanje vode, jih umaknite s sonca ter jih takoj zalijte z ogreto in nekoliko postano vodo, da si lahko opomorejo. Nato jim naslednje jutro namenite še nekaj dodatne vode.
