Običajna pojmovanja o šolskem uspehu se precej razlikujejo od najnovejših znanstvenih spoznanj. Odkrivamo deset zmot o učenju. Prva med njimi je mišljenje, da se učenci v manjših skupinah naučijo več. Številne študije dokazujejo, da število otrok v posameznem razredu ne igra vloge pri učnem uspehu. Za učitelje je sicer učenje v večjih razredih napornejše, vendar se zato bolje pripravijo in so učinkovitejši. Znanstveniki tudi menijo, da učitelji ne izkoristijo prednosti majhnih razredov.
Komunikacija
Če menite, da pisanje SMS-sporočil slabo vpliva na otrokovo izražanje, se motite. Test, s katerim so primerjali redne pisce mobilnih sporočil s sošolci, ki tega ne počnejo, je pokazal ravno obratno. Imeli so boljši besedni zaklad in so jih prekosili celo v pravopisu.
Glasbila in tuji jeziki
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Ali igranje glasbila spodbuja inteligenco? Ne. Dolgo časa so domnevali, da imajo otroci, ki se učijo igrati glasbilo, prednosti tudi pri učenju (na primer matematike). Na žalost ni nikakršnih znanstvenih dokazov, da bi vaje igranja glasbila zviševale inteligenco. Velja pa, da so možgani ob muziciranju zelo aktivni, kar seveda ne škodi. Otroci se bodo seveda največ naučili iz dejavnosti, ki jih veselijo.
Še ena podobna neresnica je mišljenje, da se učenci, ki se učijo latinsko, lažje učijo tudi drugih tujih jezikov. Vemo sicer, da je latinščina osnova vseh jezikov, toda to še ne pomeni, da nam njeno poznavanje omogoča hitrejše učenje drugih tujih jezikov. Prav nasprotno: učenci, ki se učijo latinsko, naj bi imeli celo več težav s slovnico drugih tujih jezikov. Nekoliko boljši so le pri nemški slovnici.
Vaja dela mojstra
Za dosego učnega cilja si mora en učenec prizadevati več, drugi manj. Toda brez določene mere vneme ne bo uspelo nobenemu. Vaja ni mišljena v smislu napornega učenja ali stalnega ponavljanja, temveč je veliko pomembnejše razumevanje in uporaba znanja. Tako tudi ponavljajoče branje pogosto ne vodi do učnega uspeha. Če nekdo bere – vseeno, kako pogosto –, še zdaleč ne pomeni, da tudi razume besedilo. Veliko učinkovitejše je, da s svojimi besedami drugemu razloži prebrano.
