V Washington, D.C. so se vrnili trije ostareli veterani vojnega letalstva Združenih držav Amerike. Spregovorili so o svojih nenavadnih doživetjih. Pritegnil jim je še četrti, ki se je oglasil prek videoklica.
Vsaka od štirih zgodb je bila drugačna, a srčika je bila ista: da so se v 60. letih prejšnjega stoletja z jedrskim orožjem, ki ga je upravljalo ameriško vojno letalstvo, »ukvarjali« tako imenovani neznani leteči predmeti. Ljudje, ki so dogajanju bili priča, so bili osupli in prestrašeni. Nekateri niso o tem spregovorili več desetletij.
Nobeno od pričevanj ni pritegnilo pozornosti uradnega Washingtona – tudi takrat, ko so se nedolgo tega pojavila poročila o srečanjih z neznanimi letečimi predmeti, čemur je sledilo brez števila naslovnic v takšnih in drugačnih medijih onkraj luže.
Nenavadni zrakoplovi
»Čakal sem 40 let, preden sem spregovoril, kar je dolgo časa,« je dejal David Schindele, upokojeni stotnik, ki je služil v letalski bazi v Severni Dakoti. »Ves ta čas sem v sebi nosil to grozno skrivnost; kamen se mi je odvalil od srca, ko sem prijateljem in sorodnikom končno lahko priznal, kaj sem izkusil v vojnem letalstvu.«
Veteran Robert Salas se spominja rdeče žarečega plovila, ki je lebdelo nad silosom medcelinskih balističnih raket v Montani.
Čas je naredil svoje
Ameriška vlada je bila vrsto let gluha za desetletja stare zgodbe o letečih krožnikih, ki so se med hladno vojno igračkali z najnaprednejšo tehnologijo, ki jo je premoglo človeštvo. Ameriško vojno letalstvo je v 60. letih prejšnjega stoletja financiralo raziskavo, ki pa ni našlo dokazov za tovrstne trditve. Nadaljnje raziskave je odsvetovalo.
Svet se je od takrat spremenil. Pentagon zdaj srečanja pilotov z neznanimi letečimi predmeti imenuje UAP, v prevodu nepojasnjen zračni pojav.
Izklapljali rakete
Salas je dolga leta zbiral pričevanja drugih veteranov, s čimer poskuša dokazati, da so neznani leteči predmeti ob različnih časih v razponu osmih dni »izklopili« 20 medcelinskih balističnih raket na lokacijah, posejanih po osrčju Združenih držav Amerike. »Kaj takega se še ni zgodilo,« je o tem dejal Schindele.
Schindele se spominja, da je skupaj s svojim poveljnikom septembra 1966 obiskal bazo v okolici Minota, kjer je osem članov osebja trdilo, da se je »izklopilo« deset izstrelkov, ko je nad bazo lebdel neznani leteči predmet z utripajočimi lučmi premera približno 30 metrov.
Nekaj podobnega je doživel Salas, ko je leta 1967 žareč zrakoplov razorožil deset izstrelkov v vojaški bazi v Minnesoti.
Robert Jacobs je bil nameščen v Kaliforniji, ko mu je bilo leta 1964 naročeno, naj s teleskopsko kamero posname testno izstrelitev rakete Atlas. Ko je izstrelek s hitrostjo približno 13 tisoč kilometrov na uro letel nad Tihim oceanom, naj bi se mu približal zrakoplov v obliki diska in vanj usmeril več snopov luči, nato pa odletel, od koder je prišel. Jacobs, ki je zgodbo sčasoma prodal tabloidu National Enquirer, je dejal, da sta posnetek izrezala in odnesla »dva moška v sivih oblekah«, poveljnik pa mu je ukazal, naj o tem ne razpreda.
Tarče posmeha
Lansko poročilo ameriških obveščevalnih agencij o neznanih letečih predmetih o srečanjih, o katerih naj bi pogosto poročali piloti vojaških in civilnih letal, ne vsebuje potrditve obstoja nezemljanov oziroma bitij z drugih planetov, vendar pa tega niti ne izključuje. Obveščevalci so svoje poročilo sestavili tudi na podlagi ugotovitev posebne delovne skupine Pentagona.
Ameriška mornarica je maja 2020 priznala, da so trije leta 2017 objavljeni posnetki pilotov, ki spremljajo predmete neverjetnih hitrosti na nebu, pristni. Vojna ladja Omaha je leta 2019 posnela neznani leteči predmet, ki izgine pod vodo ob obali Kalifornije.
Vse to pa ne pomeni, da bo Salasu, Schindelu, Jacobsu in preostalim veteranom uspelo prepričati druge, naj jih jemljejo resno. »Ali so nas ignorirali? Zaboga, bili smo utišani,« je dejal Jacobs. »Bili smo tarče posmeha, naša življenja niso bila več enaka. Bilo je huje, kot da so nas le ignorirali. Z nami so delali, kot da smo imbecili.«
