Skoraj 51 let po tistem, ko je bilo pismo napisano, je Genovefa Klonovska iz litvanske prestolnice dobila pisemce prijateljice iz Poljske, s katero si je dopisovala konec 60-ih let prejšnjega stoletja. "Mislila sem, da se nekdo šali," je povedala Genovefa, ko so ji izročili pismo z ročno izdelano barvno vrtnico in dvema papirnatima lutkama.
Pismo je skupaj s še 17 drugimi poleti padlo iz prezračevalne line, umazano in skoraj razpadlo, ko so zaradi prenove podrli zid na nekdanji pošti na obrobju Vilnusa.
Je brezvestni delavec v pismih iskal denar?
"Delavci so mi predlagali, da pisma zavržemo, a sem namesto tega poklical pošto," je povedal Jurgis Vilutis, zdajšnji lastnik stavbe. "Zelo sem vesel, da so se odzvali." Pisma iz poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja je verjetno skril brezvestni poštni delavec, potem ko je v njih iskal denar ali dragocenosti, domneva Vilutis. Litva je bila takrat del Sovjetske zveze, pošiljatelji pisem iz tujine, pa so bili večinoma sorodniki ali prijatelji izseljencev iz krajev, kot so Avstralija, Poljska in Rusija.
Doslej so našli pet prejemnikov
Ker so se v Vilnusu v tem času spremenila imena ulic in hišne številke, delavci pošte sedaj iščejo prave naslovnike. Doslej so jih našli pet, med njimi tudi Genovefo. Med prejemniki so bili tudi že pokojni, tako da so izgubljena pisma prejeli njihovi otroci ali vnuki. "Čutili smo moralno dolžnost, da to storimo," je dejala Deimante Zebrauskaite, vodja oddelka za poslovanje s strankami pri litovski pošti. Neka ženska, ki je prejela pismo, je izkušnjo primerjala s prejemom sporočila iz steklenice, vržene v morje. Mnogi so se odzvali čustveno ali menili, da so tako na nek način vstopili v del življenja pokojnih staršev.
Eve se Genovefa ne spominja več
V pismu Genovefi Klonovski, napisanemu leta 1970, se se je deklica po imenu Eva pritožila, da avtobusi ne vozijo več do njene vasi, zaradi česar je bila prisiljena hoditi v mrazu -23ºC. Prosila je tudi za slike igralcev iz tistega časa. Genovefa se danes Eve ne spomni več. Domneva pa da je njen naslov našla v časopisnem oglasu za dopisovanje, kar je bil takrat pogost način za iskanje novih znanstev in prijateljstev. Njuno dopisovanje pa se je žal končalo, potem ko ji pismo ni bilo dostavljeno.
