Ker je Jadransko morje vsaj malo tudi naše, se nam včasih zdi čudno, da ga ljudje drugod ne poznajo tako dobro kot mi. Vendar, roko na srce, tudi večina med nami ga ne pozna tako dobro kot si to misli, glede na to, da velikokrat zahajamo samo na ena in ista mesta. In vsi poznamo Krk, Lošinj, Brač, Hvar, Mljet ali Korčulo in Kornate, ki veljajo za bisere med hrvaškimi otoki.
Nemalo pozornosti na internetu pa je pritegnil majhen otok nedaleč od Šibenika, Baljenac ali Bavljenac, ki po obliki spominja na prstni odtis.
Pravzaprav ni znano, kako se le dobrih 14 hektarjev (0,14 km2) velik otok v resnici imenuje - različni viri uporabljajo eno ali drugo ime. Otoček ovalne oblike pa je prepreden s "črtami", tako da iz višine v resnici spominja na prstni odtis.
Izračunali so, da je na otoku, ki ima skupaj nekaj več kot kilometer obale postavljenih za več kot 23 kilometrov nizkih zidov iz kamenja, ki zaradi razporeditve spominjajo na "gube prstnega odtisa" Zidove, visoke le slab meter ali manj so tam postavili prebivalci sosednjega otoka Kaprije, ki so se menda že pred šeststo leti odločili, da bodo Bavljenac uporabljali kot vrt in na njem gojili trto, oljke in zelenjavo. V stoletjih so tako otok očistili originalnega rastlinja in na njem zasadili kulturne rastline, predvsem trto, in svoja ozemlja razdelili ter rastline zaščitili z nizkimi zidovi, postavljenimi samo iz kamnov, brez veziva.
Zdaj kmetje svojih vinogradov in nasadov na Bavljencu že skoraj pol stoletja ne obdelujejo več. Ostali pa so zidovi in drevesa na sicer nenaseljenem otočku, ki se dviga največ 39 m nad gladino morja. Vsake toliko časa prebivalci Kaprije otoč očistijo novonaraslega grmovja in tako ohranjajo njegov videz prstnega odtisa.
Bavljenac je pred tremi leti postal tudi del Unescove nesnovne kulturne dediščine človeštva, je pa tudi zaščiten in na njem je prepovedana kakršnakoli gradnja. Lahko pa ga seveda obiščete.
