Vse odkar je Daniel Tammet imel tri leta in doživel epileptični napad, je obseden s štetjem in številkami. Danes je star 42 let in je še vedno matematični genij, ki lahko recimo kubični koren izračuna hitreje kot kalkulator in število pi recitira do 22.514-te decimalke. Poleg tega je tudi avtist, zaradi česar ne more voziti avtomobila, ne zna priključiti električne naprave v vtičnico in ne loči leve od desne. Kljub temu s tem živi dokaj normalno življenje.
Daniel se je rodil kot najstarejši v družini z devetimi otroki v londonski četrti Barking and Dagenham. Že kmalu so starši in vzgojitelji opazili, da je "drugačen". Velikokrat je z glavo udarjal v steno in neprestano jokal. Nihče ni vedel, kaj je razlog. Zdravniki so mislili, da mogoče trpi zaradi premalo stimulacije. Potem pa je nekega dne, ko se je igral z bratom doživel epileptični napad. Začeli so ga zdraviti z zdravili. Ko je bil star štiri leta pa mu je v roke prišla knjiga za otroke o štetju. "Ko sem zagledal številke, sem jih v resnici 'videl'", se spominja Daniel. "Zdelo se mi je, kot da sem prišel v svet, kamor spadam. In potem sem šel tja, kadarkoli sem mogel."
ŠTEVILKA 289 JE GRDA, 333 PA NENAVADNO PRIVLAČNA
Šele pri 20-ih so mu psihologi diagnosticirali Aspergerjev sindrom (vrsto avtizma), kmalu pa so ugotovili, da je tudi savant - oseba z nenavadnimi umskimi sposobnostmi, ki močno presegajo sposobnosti poprečnih ljudi.
Njegove spominske kapacitete so po eni strani izjemne, po drugi pa podpovprečne. Dvakrat je nastopil v svetovnem prvenstvu v pomnjnenju in bil prvič enajsti, drugič pa četrti. Udeležil se je tudi tekmovanja v recitiranju decimalk števila pi in jih pravilno zrecitiral do 22.541-e decimalke. V pomnjenju števil je tako močno nad sposobnostmi navadnih ljudi, po drugi strani pa ima težave s pomnjenjem obrazov. V tem je na nivoju 6 do 8 letnega otroka.
V svojih miselnih slikah Daniel vsako poztivno celo število od 1 pa tja do 10.000 "vidi" v različnih barvah, oblikah in teksturah, zaznava kot zvok ali še drugače. Tako recimo je število 289 opisal kot "zelo grdo", 333 pa kot "nenavadno privlačno", medtem ko je število pi (π), ki ni celo število, opisal kot "čudovito". Število 6 je zanj "skoraj neobstoječe", število 9 pa kot "veliko in precej zastašujoče". Tovrstno zaznavanje se imenuje sinestezija - laično bi lahko to prevedli kot "mešanje čutov".
IZUMIL JE LASTEN JEZIK
Poleg nagnjenja k številkam ima Daniel tudi nekakšno nagnjenje k jezikom. Poleg rodne angleščine tekoče govori še francosko, nemško, špansko, litvansko, esperanto in islandsko. Islandščine, ki velja za enega najtežjih jezikov na svetu, se je do pogovorne rabe naučil v enem samem tednu, kar je dokazal v izzivu islandske televizije, ko so ga v intervjuju izzvali, če se lahko nauči njihovega jezika. Po tednu dni so ga spet poklicali in brez večjih težav se je pogovarjal z voditeljico. Izumil pa je tudi lasten jezik "Mänti", ki zveni kot nekakšen nordijski jezik.
DRAGOCEN JE ZA ZNANOST
Okoli 10 odstotkov avtistov in okoli 1 odstotek ne-avtistov je savantov, vendar nihče ne ve zakaj. Znanstveniki upajo, da jim bo Benjamin pomagal razkriti skrivnosti savantstva. Profesor Allan Synder iz univerze v avstralski Canberri, ki sodeluje z Danielom pravi, da je zanje še posebej dragocen: "Običajno savanti ne znajo povedati kako počnejo to kar počnejo. Običajno pravijo, da se jim to kar 'zgodi'. Daniel pa zna lepo opisati, kaj se dogaja v njegovi glavi. Za nas bi lahko bil to, kar je kamen iz Rosette za preučevalce starega eipčanskega jezika," pravi.
Daniel namreč sodeluje z mnogimi raziskovalci iz različnih univerz. Na eni od njih so tudi slikali njegove možgane in ugotovili, da so povezave v njih drugačne kot pri večini ljudi. "Čeprav je še prezgodaj za zaključke, pa upamo, da bo to morda pomagalo osvetliti, zakaj nimam vsi sposobnosti, kot jih imajo savanti," pravi profesor Simon Baron-Cohen, direktor Centra za raziskovanje avtizma na univerzi v Cambridgeu.
"DAVEK" AVTIZMA
Zaradi avtizma pa ima Daniel tudi "težave". Pri pogovoru vedno umika oči, zaradi česar deluje boječ, čeprav ni. Obisk trgovine mu ponavadi povzroča težave. "Preveč je dražaljajev. Pogledati moram vsako obliko in teksturo. Vsako ceno in to, kako se zložene stvari. In zmoti me, če niso lepo zložene. Tako namesto tega, da bi razmišljal, kateri sir naj kupim, razmišljam čisto o drugih stvareh," razlaga. Tudi na prodnato plažo ne gre, ker je tam preveč kamnov, da bi jih lahko preštel. Dvakrat na dan, ob točno istih urah mora popiti skodelico čaja in za zajtrk poje točno 45 g kaše.
Nikoli ni mogel delati v klasičnem urniku, ker se ta ne ujema z njegovo vsakodnevno rutino. "Poskušal sem biti bolj prilagodljiv, a ne gre. Vedno sem se na koncu počutil zelo neprijetno. Občutek, da imam nadzor nad stvarmi mi je zelo pomemben."
Zdaj ima Daniel svoje lastno podjetje. Preselil se je v Pariz, kjer živi s svojim možem in dela od doma. Piše knjige o svojem življenju in doživljanju sveta, pa tudi poezijo, pred kratkim pa je izdal tudi svoj prvi roman. Veliko tudi predava in preko spleta poučuje jezike, matematiko in vodi tečaje opismenjevanja.
