A dejstva so neizpodbitna: školjke so hranljivo živilo in dragocen vir nenasičenih maščobnih kislin omega 3, vitaminov A, B1 in B12, beljakovin in mineralnih snovi, kot so železo, jod, cink, kalij, selen, fosfor in naravni karotenoidi.
Kljub njihovemu blagodejnemu učinku na živčni sistem, srce in ožilje, se uživanju školjk pogosto raje izognemo, saj nas je strah zastrupitve. Školjke dnevno prefiltrirajo med 50 in 75 litrov morske vode, zato je izjemnega pomena, da rastejo v čistem morju. V nasprotnem primeru namreč lahko vsebujejo škodljive snovi. Poleg neoporečnega morja je pomembno tudi, kako jih shranjujemo, saj so hitro pokvarljive, tako kot marsikatero drugo živilo. Tveganju za okužbe ali zastrupitve se izognemo, če uživamo školjke iz nadzorovanega okolja. Školjke iz slovenskega morja so neoporečne, saj so gojene v čistem okolju. Za varno pridelavo školjk so nujni pogoji: dobra kakovost vode, nadzor nad onesnaženjem morskega okolja, redno spremljanje biotoksinov, bakterij in drugih onesnaževalcev ter redno spremljanje in nadzorovanje rasti školjk.
Če se želimo otresti bojazni pred neželenimi učinki uživanja školjk in brezskrbno uživati v tej okusni jedi, moramo paziti, kje jih kupimo. Zato je pomembno, da se po školjke odpravimo k preverjenim dobaviteljem, kjer je zagotovljena sledljivost (od ulova, predelave, distribucije, vse do prodaje) in nadzor nad izpolnjevanjem zahtevanih standardov kakovosti. Najbolj zanesljivi za kakovosten in varen nakup so preverjeni lokalni školjkarji, saj je v tem primeru zagotovljena ne le neoporečnost morskega okolja, pač pa tudi najkrajša možna transportna pot od morja do prodajnih polic.
Strokovnjaki so si enotni, da imajo lokalna živila svoje neizpodbitne prednosti. A kljub temu raziskave kažejo, da so slovenski potrošniki še vedno premalo seznanjeni vsaj z označbami kakovosti na izdelkih, ki jih kupujejo. »Pojem lokalno je povezan s krajšimi dobavnimi potmi in časom skladiščenja živil. Hrana, ki pripotuje od daleč, prispeva k povečani uporabi sredstev za zaščito rastlin in nekaterih nujnih aditivov, ima pa tudi velik okoljski vpliv – od povečane porabe fosilnih goriv, povečanega hrupa in onesnaženja zraka in do večje količine nepotrebne embalaže. Pri skladiščenju in prevozu iz oddaljenih krajev se pogosto uporabljajo tudi kemične snovi za zaviranje zorenja, podaljševanje trajnosti, ohranjanje barve ipd.,« pojasnjuje Suzana France iz podjetja Gastro project, ki vodi izobraževalne delavnice o lokalno ekološko pridelanih klapavicah. Po njenih besedah želijo s projektom Učilnica na morju poudariti prednosti gojenja školjk klapavic, predstaviti dejavnost ter pravilno ravnanje s tem kakovostnim in zdravim živilom, obenem pa tudi spodbuditi povezovanje lokalnih pridelovalcev iz obalnih občin.
Klapavica je najbolj razširjena med školjkami v Jadranu. Dolgo časa je veljalo prepričanje, da se moramo klapavicam v poletnih mesecih zaradi povečane količine alg in bakterij v morju izogibati. A za školjke, ki živijo v nadzorovanih območjih, to ne drži. Nekatere školjke, denimo klapavice, ostrige, vongole in noetove barčice, morajo biti ob nakupu žive, lupina mora biti tesno zaprta in nepoškodovana. V odprti lupini se prodajajo le določene vrste školjk, kot je jakobova pokrovača. Med gurmani je izjemno cenjena vrsta školjke tudi ladinka ali dondola.
Najbolje je, da sveže školjke pripravimo čim prej in se izognemo daljšemu shranjevanju v hladilniku. Med kuhanjem oz. pečenjem se mora lupina školjke odpreti. Školjke, ki ob toplotni obdelavi ostanejo zaprte, zavržemo.
Pri preverjenem školjkarju povprašajte za lokalne klapavice ali ladinke ter se prepričajte o njihovi kakovosti in okusnosti. Zagotovo vam ne bo žal, ko boste z njimi razvajali svoje brbončice.
Več informacij, kje lahko izbirate neoporečne školjke lokalnega porekla, najdete tukaj: www.nasasuperhrana.si/ribe
