Kondorji so ene največjih letečih ptic, saj lahko dosežejo razpon kril večji od treh metrov. Kalifornijska podvrsta teh ptičev je bila konec 1980-ih na robu izumrtja, vendar so jih znanstveniki uspeli ohraniti z vzrejo v zavetiščih. Tam so pod strogim nadzorom popisali vse izvaljene mladiče in vzeli tudi vzorce njihovega dednega materiala, da bi se prepričali, da niso plod "incesta".
Pri preučevanju DNA dveh izvaljenih mladičev pa so naleteli na veliko presenečenje. Oba mladiča sta bila genetsko povezana samo s samicama, njunima materama, in dejansko brez očeta. Edina možna razlaga za kaj takega je bila, da sta se izvalila iz neoplojenega jajca, kjer sta se njuna zarodka spontano začela razvijati brez prisotnosti sperme. Toda - kako je to mogoče?
DEVIŠKO ROJSTVO - PARTENOGENEZA
Znanstveniki že dolgo vedo, da se nekatere živalske vrste (ribe, dvoživke in nekateri plazilci) v določenih okoliščinah lahko razmnožujejo nespolno. Samice lahko imajo žive potomce, ne da bi imele spolni stik s samcem. Dejansko so njihovi potomci hkrati tudi njihovi kloni - vedno samo samice - ki pa se lahko, ko odrastejo, uspešno parijo s samci. Ta pojav se imenuje partenogeneza (gr. "parthenos" - devica + "genesis" - izvor, začetek), torej "deviško rojstvo".
Doslej so samo sumili, da je partenogeneza mogoča tudi pri pticah in morda tudi nekaterih sesalcih, vendar dokaza za to niso imeli. Zdaj sta mladiča kalifornijskih kondorjev prvi dokaz, da je kaj takega mogoče.
Seveda v njunem primeru ni šlo za dobesedno "deviško rojstvo", saj materi mladičev nista bili "devici". Obe sta pred tem že imeli normalne potomce s samci, ki so bili z njima v zavetišču. Se pa partenogeneza pri živalih pojavi v posebnih okoliščinah, ko samice dolgo časa nimajo partnerjev ali ko je vrsta zelo razredčena. Ker se "deviški potomci" (pravzaprav potomke) lahko uspešno parijo, to poveča možnost za preživetje vrste in zagotavlja povečano genetsko raznolikost.
JE "DEVIŠKO ROJSTVO" MOGOČE TUDI PRI ČLOVEKU?
Tehnično bi s sodobnimi metodami lahko ustvarili zarodek iz matične celice matere ali očeta (klon) in ga vsadili v žensko maternico. Vendar je iz etičnih razlogov tak postopek prepovedan. Se pa partenogeneza vsaj delno lahko zgodi po naravni poti tudi v ženskem telesu, kjer se neoplojeno jajčece lahko začne razvijati kot zarodek, vendar se ti zarodki nikoli ne razvijejo do konca. Običajno umrejo ali pa se razvijejo v tumor, imenovan teratoma.
So pa leta 1993 našli dojenčka, ki v krvi ni imel očetove DNK. Znanstveniki domnevajo, da je v materinem telesu že prišlo do partenogeneze, potem pa je že nastali zarodek v zelo zgodnji fazi bil naknadno oplojen z očetovo spermo in se začel normalno razvijati do konca.
