V naše kraje je tradicija praznovanja godu svetega Martina prišla iz nemških dežel. Tam je bila navada, da so se vaščani zbrali v vinski kleti, pokusili mlado vino in izmenjali mnenja o letini. Seveda pa ni ostalo le pri pijači, na mizi je moralo biti tudi meso. Ob tej priložnosti so se zahvalili za pridelek in prosili za uspeh še v prihodnjem letu. Danes dan svetega Martina pri nas zaznamuje ljudski rek ‘Svet' Martin nar'di iz mošta vin’. Do tega dne se mošt namreč obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino.
KDO JE MARTIN
Sveti Martin je svetnik, ki je bil znan po svoji skromnosti. Bil je rimski vojak, ki je posvetil svoje življenje revežem in je pozneje postal škof v francoskem mestu Tours. Legenda pravi, da je prav zaradi svoje skromnosti sprva zavrnil škofovsko mesto. Ko so mu nameravali sporočiti, da je postal škof, se je skril med gosi, te pa so ga z gaganjem izdale. Zato na martinovo na mizi ne sme manjkati gos.
OBREDI IN OBIČAJI
Včasih so na martinovo pastirjem po hišah darovali hlebčke, vedeževali in prerokovali so iz gosje prsne kosti ter napovedovali prihodnjo letino in vreme: »Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.« V Beli krajini so pokojnikom v zidanicah puščali majolike z vinom in kozarce, v Halozah pa na mizi ostanke vseh jedi, da bi bilo tudi prihodnje leto obilno. Ponekod po Sloveniji še ohranjajo nekaj običajev, povezanih s tem praznikom. Kot narekuje tradicija, je vino treba blagosloviti, zato se številni vinogradniki še danes našemijo v škofe in opravljajo malce hudomušne obrede za blagoslov vinogradov in vina. V Goriških brdih na primer za blagoslov na sod postavijo jabolko z zelišči. Če se to lepo posuši, je to znak za dobro letino prihodnje leto.
