Čuječnost nam pomaga, da smo osredotočeni na trenutek in ga doživimo v polnosti. Brez razmišljanja in sodbe se zavedamo vsega, kar zaznavamo s čutili, vsega, kar se dogaja zunaj in znotraj nas. Tako se bolj zavedamo svojih misli in odzivov ter opazimo tiste, ki nam povzročajo neprijetne občutke. Šele takrat lahko v sebi poiščemo način, da naslednjič primerneje odreagiramo in ustvarimo pozitivnejši pogled na svet. Kako s pomočjo čuječnosti in vizualizacije doseči, da se ne obremenjujemo s preteklostjo in prihodnostjo, nam je zaupala Kaja Strniša, ki je del ekipe BRST psihologije.
Prisotni tukaj in zdaj
Sogovornica pravi, da lahko čuječnost izvaja čisto vsak izmed nas tudi sam doma. Vprašajte se, na primer, kaj opazite in doživljate, kadar greste na sprehod. Ta je eden najpreprostejših načinov izvajanja čuječnosti. »Kadar hodimo, najprej samo opazujmo, nato se ustavimo in zamižimo, poslušajmo zvoke, se osredotočimo na vonj. Nato postanimo pozorni na telo, na dihanje. Osredotočimo se na to, kaj čutimo na in v telesu. Opazujmo, kaj zaznavamo s posameznimi čutili.« S časom poskusimo čuječe opravljati še druga opravila. »Na primer, kadar se vozimo po cesti, se osredotočimo na občutek, ko držimo volan, na zvok motorja, opazujmo cesto, druge avtomobile. Kadar pospravljamo, tipkamo po tipkovnici, vadimo, rišemo in podobno.« Večkrat na dan poskušajmo čim bolj čuječe opravljati naloge. Začeli se bomo bolj zavedati okolice in naših odzivov nanjo.
Prikličimo pozitivnost
Tudi vizualizacija nam je lahko v pomoč pri naših odzivih na posamezne situacije in občutke. Omogoča nam, da si s svojimi mislimi predstavljamo določeno situacijo, občutke in doživljanja ter naš mirnejši odziv nanje. In kako to dosežemo? Kaja Strniša svetuje, da poiščemo miren prostor. »Usedemo se v udoben položaj. Najprej umirimo telo, v mislih se osredotočimo na posamezen del telesa in ga sprostimo. Nato si postopoma in zelo podrobno predstavljamo tisto, kar bi radi vizualizirali. Če nas, na primer, skrbi javni nastop, je dobro, da si predstavljamo vsako podrobnost tega nastopa. Kako se bomo tja odpravili, kako bomo stopili na oder, kako se želimo takrat počutiti, kaj bomo slišali, koga bomo videli, kako se bomo premikali po odru, kako se bomo ob tem udobno in samozavestno počutili. V mislih prikličite občutke, ki bi jih radi doživeli.«
Naj se ne vrti vse okrog koronakrize
Kaja pozna tudi recept, kako se ne pretirano obremenjevati s koronakrizo. »Za začetek se lahko odločimo, da novice beremo samo enkrat na dan, v omejenem času. Osredotočimo se na tiste, ki jih podaja strokovno usposobljeno osebje. Priporočljivo je, da se zaposlimo s fizično aktivnostjo. Lahko telovadimo, delamo na vrtu ali pospravljamo hišo. Kar vam je najljubše in vas sprosti. Nekaterim pomaga, če v vsakodnevno rutino vpeljejo eno izmed tehnik sproščanja. Lahko je to čuječa meditacija, vodeno sproščanje, avtogeni trening ... Pomaga tudi, da usmerimo misli v nalogo, ki je pred nami, in jo skušamo opravljati čim bolj zavedno. Naj nam misli ne begajo v prihodnost. Če, na primer, kuhamo kosilo, razmišljajmo o sestavinah, količinah, začimbah, času kuhanja ... In medtem ne razmišljajmo, koliko časa bo še trajala koronakriza, kako se lahko okužimo, kdaj bodo zaprli šole ... Opazujmo okolico in zavestno iščimo stvari, ki nas navdihujejo in v nas sprožijo prijetne občutke. Umirimo misli, jih osredotočimo na dani trenutek in poiščimo vsaj eno stvar, ki jo lahko v tistem trenutku cenimo.«
Drugačen pogled
Pogosto nam že drugačen pogled na situacijo prihrani marsikatero skrb. Zato se ne pozabimo spraševati, kaj lahko storimo, da se kljub težki situaciji čim bolje počutimo. Obogatimo si življenje tako, da iz danega trenutka naredimo najboljše, kar lahko.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
