Vsem je bolj ali manj znan izraz orkan, ali hurikan ali uragan - velika, vrteča se masa oblakov s t.i. očesom na sredini, v njej pa močni vetrovi, ki dosegajo uničevalno moč. Leta 2014 pa so astronomi lahko nad Zemljinim severnim polom opazovali do takrat še nikoli prej opaženi pojav, ki je močno spominjal na orkan, le da tokrat ni šlo za vrtinčenje oblakov, pač pa za vrtinec energetsko visoko nabitih delcev, ki so prišli iz vesolja. Vrtinec je, preden se je razblinil, trajal okoli 8 ur.
SONČNI VETER IN VESOLJSKI ORKAN, KAKŠNA JE RAZLIKA?
Visoko energetski delci neprestano bombardirajo naš planet in če ta ne bi imela varovalnega magnetnega polja, ki veliko večino teh delcev odbije nazaj v vesolje, bi življenje na Zemlji bodisi nikoli ne vzklilo ali pa bi bilo uničeno. Večina teh energetskih delcev izhaja iz Sonca, ki vsake toliko iz svoje površine v okolico izbruha ogromne količine razžarjene plazme. To poznamo tudi pod imenom "sončni veter". In že večkrat smo doživeli opozorila, da lahko sončni veter povzroči veliko elektromagnetno motnjo, ki poškoduje elektronske naprave, komunikacijo, satelite, povzroči izpad električnih omrežij, lahko pa je nevaren tudi za astronavte in celo potnike v letalih na višjih zemeljskih širinah zaradi povečanega sevanja. Dejansko je zaradi sončnega vetra leta 2003 prišlo do velikega izpada elektrike v Kanadi in ZDA, ter motenj v komunikaciji. In če to naredi "veter", kaj torej lahko povzroči šele "orkan"?
Kot rečeno, so znanstveniki vesoljski orkan prvič opazili leta 2014, razložili pa so ga šele letos. Tako so ugotovili, da je ta pojav v tesni zvezi s severnim sijem in se zgodi, ko sta tako sončeva kot zemeljska magnetna aktivnost nizki. Pojavu pa so nadeli ime samo zato, ker je po izgledu spomninjal na orkane, kakršne smo vajeni iz vremenskih poročil in slik iz satelitov.
Sončni veter se za razliko od vesoljskega orkana pojavlja neprestano, vendar obstajajo obdobja, ko je tega vetra več. Vsakih 11 let namreč Sonce začne nov cikel svoje aktivnosti, ki ga astronomi lahko prepoznajo po zmanjšanem številu sončnih peg. Cikel je precej reden. Na višku cikla so izbruhi na Soncu pogostejši in močnejši in kadar je izbruh plazme usmerjen proti našemu planetu, je to lahko za našo tehnologijo ogrožujoče.
Decembra 2019 je Sonce začelo nov solarni cikel z minimumom aktivnosti, vrh pa naj bi dosegel julija 2025. Ali torej lahko pričakujemo, da se bo takrat zgodil vesoljski orkan? Verjetnost je majhna, menijo znanstveniki, ne pa nemogoča.
SONČNI VETER JE LAHKO VELIKO BOLJ UNIČUJOČ OD VESOLJSKEGA ORKANA
Če se bo zgodilo, da bo vesoljski orkan vseeno nastal, znanstveniki menijo, da sicer lahko povzroči motnje v komunikaciji ali na satelitih, druge večje škode pa verjetno ne bo povzročil.
Veliko bolj nevarni pa bodo morda izbruhi sonca oziroma sončni veter. Jakost sončnega vetra merijo z lestvico, ki sega od A do X, pri čemer je A najmanj nevaren, X pa najbolj. Leta 2025 lahko, pravijo znanstveniki, pričakujemo več sončnih izbruhov, ki bodo dosegli jakost X. To pa pomeni, da so lahko vsaj zelo neugodni ali pa celo nevarni.
BOMO IMELI SREČO?
Najhujši izbruh sončnega vetra v znani zgodovini je po mnenju raziskovalcev Zemlja doživela leta 1859. K sreči takrat elektronske tehnologije niso poznali, tako da je bil učinek na življenje ljudi bolj majhen. Danes pa bi takšen sončni veter povzročil izjemno škodo. Po vsem svetu bi doživeli ogromne izpade električnih omrežij, uničene telekomunikacije, kar pomeni, da bi milijarde ljudi ostalo brez elektrike, radia, televizije in interneta. Prizadet bi bil sistem GPS. Vsaj delno bi bila onemogočena potovanja in transport, prav tako pa tudi proizvodnja hrane, vode in dobrin. Posledice bi popravljali vsaj 10 do 20 let, ocenjujejo znanstveniki.
Lahko torej rečemo, da bi v tem primeru sončni veter bil bolj uničujoč od vesoljskega orkana. In nekateri znanstveniki svarijo, da morda v naslednjem sončnem ciklu ne bomo imeli tolikšne sreče, kot smo jo imeli doslej.
