Etilen oksid je v državah Evropske unije prepovedan, medtem ko ga v nekaterih državah tretjega sveta uporabljajo za zatiranje plesni in sterilizacijo proizvodov, v prehrambni industriji je pogosta uporaba za zatiranje plesni na rožičih. Tako so sledi etilen oksida v hrano, predvsem v različne vrste sladoledov, nekatere sadne jogurte, pijače in rastlinske napitke, prišle prek semen rožičevca, ki ga uporabljajo za izdelavo aditiva za živila E410 (gumi iz zrn rožičevca). Ta se je znašel tudi v nekaterih bio in eko izdelkih, govorimo o jogurtih in kefirjih.
Kako zelo strupen je?
Etilen oksid je strupen sam po sebi, je toksičen in genotoksičen. Možnosti kontaminacije so različne, lahko ga vdihnemo ali pa zaužijemo z živili. Toksičnost je nato odvisna tudi od koncentracije ostankov etilen oksida in od zaužite količine. Na območju EU je najvišja dovoljena vsebnost etilen oksida 0,05 mg na kilogram živila.
Etilen oksid na medicinskih pripomočkih
Nedavno se je pojavil zapis z namigom, da je etilen oksid tudi na palčkah za jemanje vzorcev pri testiranjih, torej pri testiranju na koronavirus. Drži, da se etilen oksid v obliki plina uporablja za sterilizacijo medicinskih pripomočkov, kot so omenjene palčke, injekcijske igle, katetri. Vendar je treba izpostaviti, da je količina ostankov etilen oksida na teh pripomočkih tako majhna in smo jim izpostavljeni tako kratek čas, da je tveganje vnosa v telo povsem zanemarljivo.
Izvedli preventivni ukrep
S trgovskih polic pa so na hitro odpoklicali številne izdelke tudi zaradi preventive. Pristojni pojasnjujejo, da bi bili kontaminirani izdelki zdravju škodljivi šele, če bi jih uživali redno, vsak dan in v večjih količinah. Odpoklici se vrstijo zato, ker je na voljo malo toksikoloških podatkov, ki bi lahko določili varno mejo uživanja, pojasnjujejo na Inštututu za nutricionistiko in NIJZ-portalu Prehrana.si.
