Lizzie Halliday je imela šele tri leta, ko je leta 1862 s starši kot Eliza Margaret McNally pripotovala s Severne Irske v ZDA.
Sedemnajst let kasneje se je prvič poročila. V naslednjih štirinajstih letih se je do oltarja sprehodila še petkrat. Je imela samo zlo srečo, ali pa je igrala kakšno vlogo v visoki smrtnosti svojih zakonskih mož?
Vsi Lizzijini možje
Prvi mož je z njo "zdržal" slabo leto, potem pa je umrl. Z njim je menda imela sina, ki pa je končal v državni oskrbi. Naslednjega je poročila upokojenca, zakon pa tudi ni trajal več kot leto dni, ker je postala že drugič vdova. Morda si je mislila, da gre v tretje rado, vednar jo je tretji mož zapustil po nekaj mesecih. Lizzie pa ni odnehala in se je poročila tudi četrtič, tokrat z vojnim veteranom. Potem, ko ga je menda poskušala zastrupiti z arzenikom, je pobegnila v Vermont, kjer se je poročila s tamkajšnjim domačinom, vendar je tokrat po dveh tednih izginila ona.
Ponovno se je pojavila leta 1888, tokrat kot "Maggie Hopkins" v Filadelfiji. Tam je odprla trgovino, ki pa jo je zažgala, da bi od zavarovalnice dobila odškodnino. Namesto tega je dobila dve leti zapora.
Ko so jo izpustili se je zaposlila, tokrat kot "Lizzie Brown", kot gospodinja pri Paulu Hallidayu, dvakrat ovdovelemu 72-letniku, ki je živel sinovi . Kmalu sta se poročila. Zakon ni bil pretirano srečen. Lizzie je večkrat imela "izbruhe norosti". Nekoč je ukradla dva konja, ki ju je s pomočjo soseda prodala v sosednjem mestu. Za ta zločin si je prislužila dve leti v azilu, kot so takrat pravili psihiatrični bolnišnici, ker se je izgovarjala na neprištevnost. Vendar Paulova ljubezen do nje ni bila nič manjša, in jo je potem, ko so jo izpustili, vzel nazaj k sebi. Potem pa sta v dveh letih pogorela še njuna hiša in hlev, v požaru pa je umrl eden od njenih pastorkov. Nedolgo zatem je izginil tudi Paul.
Grozljivo odkritje
Sosedje, ki Paula niso videli dlje časa, so postali sumničavi. Na njihovo poizvedovanje, kje je mož, pa je Lizze odgovarjala, da je odšel na pot. Glede na njeno preteklost so sosedje vseeno ostali sumničavi še naprej in nekoč, ko je bila zdoma, preiskali posestvo. Pri preiskavi pa niso našli Paula, pač pa nekaj še bolj grozljivega - dve ženski trupli. Bili sta mati in hči, Margaret in Sarah McQuillan, sicer Newyorčanki, pri katerih je Lizzie živela v preteklosti. Lizzie ju je, kot se je izkazalo kasneje na sodišču, zvabila na farmo in ju umorila. Zakaj, niso mogli izvedeti.
Po odkritju njunih trupel je farmo preplavila policija. In ko so preiskali farmo, so pod tlemi v hiši našli izmaličeno truplo Paula Hallidaya.
Lizzy je seveda pristala v zaporu, kjer pa se ni vedla kot vzorna jetnica. Medtem, ko je čakala na sojenje, je napadla šerifovo ženo. Uspelo ji je podtakniti ogenj v celici in nekajkrat je poskušala narediti samomor - tudi tako, da si je vrat prerezala s koščkom stekla. Na koncu so jo z verigami priklenili na tla.
Reporterka Nellie Bly je Lizzie obiskala v zaporu, da bi z njo naredila intervju. Črna vdova je pri tem priznala še mnoge druge umore. Rekla je: "Zgodba je dolga in poleg teh umorov, za katere vedo, jih je še več." Če je to res in koliko ljudi je Lizzie v resnici pobila, pa ni znano, saj iz nje ni bilo mogoče izvleči nobenega konkretnega podatka.
"Razparačica iz Catskillsa" - Je bila Lizzie v resnici Jack Razparač?
Leta 1888 so London pretresali grozljivi umori žensk, predvsem prostitutk. Zločine so pripisali skrivnostnemu morilcu Jacku Razparaču, ki pa ga nikoli niso ujeli. Značilno za njegove umore je bilo, da je trupla žensk, ki jih je umoril, izmaličil. In kakšno vezo imajo ti umori na drugem koncu Atlantika zvezo v Lizzie?
Šerif Harrison Beecher je namreč "vrgel bombo", ko je izjavil: "Zadnje preiskave kažejo, da je gospa Halliday zelo verjetno povezana z umori v Whitechapelu (Londonski četrti, kjer je operiral Jack Razparač - op.p.)." Njegove domneve so temeljile zgolj na tem, da je Hallidayeva menda bila v Londonu v času umorov, da je vsaj eno žrtev iznakazila in v zaporu je menda kar naprej govorila o Razparačevih umorih. "Omenjala je tudi ženske, ki so bile v New Yorku oropane, ubite, razrezane na koščke in odvžene v reko Hudson," je dejal. Vendar nikoli niso našli nobenega dokaza, da bi bila Lizzie kakorkoli povezana z umori v Londonu. So ji pa mediji nadeli ime "Razparačica iz Catskillsa".
Sojenje, kazen in njena zadnja žrtev
Sojenje Lizzie Halliday se je začelo leto 1894. Obtožena je bila treh umorov. Skoraj zagotovo je Lizzie pod rušo spravila še več ljudi, vendar za to ni bilo dokazov ali pa je z drugimi umori niso mogli povezati. Porota jo je obsodila na smrt na električnem stolu. Bila je prva ženska, obsojena na to kazen. Sodišče pa je kasneje sodbo spremenilo. Namesto na električni stol so jo poslali na prisilno zdravljenje v psihiatrično ustanovo za zapornike in kriminalce.
Tam pa se je Lizzie za čudo izkazala za zelo mirno pacientko. Osebje ji je zaupalo do te mere, da ji je dovolilo imeti šivalni pribor, vključno s škarjami. Vendar idila ni dolgo trajala. Lizzie se je spoprijateljila z eno od pomočnic v azilu, Nellie Wicks. Ko pa ji je ta nekoč povedala, da namerava poiskati delo drugje, je to Lizzie tako razburilo, da jo je napadla in ubila. 200-krat jo je zabodla s škarjami. To je bila tudi njena zadnja žrtev. Pisalo se je leto 1906.
"Najslabša ženska na svetu"
Lizzie Halliday je bila drugačna od večine serijskih morilk. Te večinoma - ne pa vse - morijo predvsem bližnje osebe in večinoma uporabljajo samo eno "metodo". Lizzie je pokazala večjo "inovativnost", saj je svoje (dokazane) žrtve ustrelila in zabodla z nožem oziroma škarjami. Poleg tega je trupla žrtev tudi iznakazila, kar sicer ni značilnost serijskih morilk.
Lizzie Halliday je v azilu umrla leta 1918 in ko so mediji objavili osmrtnico, so jo opisali kot "najslabšo žensko na svetu".
