Kdo je skril Bello v čarovničin brest?
Mrak se je spuščal tistega 18. aprila 1943 na gozd, imenovan Hagley Woods, v angleški grofiji Worchestershire, ko so štirje najstniki še vedno tekali po njem in s psi iskali morebitne zajce. Velika Britanija je takrat bila še globoko v drugi svetovni vojni in hrana je bila racionarizirana, tako da bi z divjim lovom ujeti zajci precej popestrili njihovo večerjo.
Eden od fantov je nenadoma opazil precej veliko brestovo drevo, ki se je sicer zdelo kot grm in je bilo v okolici znano kot "čarovničin brest" (Wych elm). Zdelo se mu je, da bi lahko v njem našel kakšno ptičje gnezdo z jajci. Povzpel se je nanj in v votlem deblu zagledal nekaj belega. Prepričan je bil, da je zadel jackpot. Vendar pa se je, ko je belo stvar potegnil iz debla izkazalo, da je dobitek nekaj veliko bolj grozljivega. Vanj je s praznimi očesnimi duplinami strmela človeška lobanja, na kateri so še vedno viseli koščki kože z lasmi. Fantje so se prestrašili in pobegnili iz gozda ter si obljubili, da nikomur ne bodo črhnili niti besede o tem, kaj so našli.
Vendar pa je srhljiva najdba težila enega od njih, ki je še isti večer prelomil dano obljubo in vse skupaj izčebljal svojim staršem, ki so nemudoma obvestili policijo. Kmalu je v gozdu vrvelo od policistov, ki so preiskovali čarovničin brest in njegovo okolico.
Prve ugotovitve
Poleg lobanje so v okolici drevesa našli razmetane človeške kosti, ki so, ko so jih kasneje sestavili, tvorile skoraj popoln človeški skelet, za katerega se je izkazalo, da je ženski. Manjkala je le ena od dlani. V bližini so našli še ženski prstan iz medenine in ženske čevlje. Na nekaterih kosteh so še viseli ostanki oblačil, v ustih pa so odkrili ostanke blaga, ki so pričali o tem, da je bila ženska zadušena.
Mrliški oglednik je po pregledu najdenih kosti ocenil, da je ženska v času smrti bila stara okoli 35 let, da je imela nepravilno raščeno zobovje v zgornji čeljusti, svetlo rjave lase in da je bila nizke rasti, visoka okoli 152 centimetrov. Ugotovil je tudi, da je v svojem življenju rodila vsaj enega otroka in da je bila v času najdbe mrtva okoli 18 mesecev, kar je čas smrti postavilo v konec leta 1941.
Prav tako je ugotovil, da je bila ženska zelo verjetno umorjena v bližini najdbe, saj so jo v drevesno deblo morali skriti, še preden je prišlo do mrliške okorelosti, kosti pa so kasneje raznesle divje živali. Izključil pa je možnost, da bi žrtev sama splezala v notranjost debla in tam naredila samomor, ali pa po nesreči padla vanj in se zadušila.
Policija je v naslednjih tednih poizvedovala tudi pri dentistih v upanju, da bo kateri od njih prepoznal značilni vzorec njenih zob, preučili so tudi na tone poročil o pogrešanih osebah, ki jih je zaradi vojne bilo veliko, vendar nobena preiskava ni vodila do rezultatov. Našli so tudi izdelovalca najdenih čevljev in ugotovili, da so jih prodajali v neki trgovini v bližnjem mestu.
Zaradi vojnih dogodkov in tragedij, ki jih je ta prinašala pa je javnost, ki jo je najdba najprej vznemirila, kmalu pozabila na dogodek in pozornost preusmerila drugam. Ženska je ostala neidentificirana.
Skrivnostni grafiti - ženska dobi ime
Potem pa so se okoli pol leta kasneje v okolici najdbe začeli pojavljati skrivnostni grafiti. "Kdo je skril Luebello v čarovničin brest?" je pisalo na prvem grafitu, odkritem v bližnjem mestu. To je bilo prvič, da je z žrtvijo iz drevesa bilo povezano kakšno ime. Kmalu so se po zidovih in stavbah začeli pojavljati še drugi, s kredo napisani grafiti, ki so počasi dobili rahlo spremenjeno vsebino. Ime Luebella je postalo samo Bella. Vse grafite je, tako je kazalo, napisala ena roka. Grafiti so namigovali na to, da nekdo ve, kdo je umoril "Bello", toda vsi napori, da bi našli pisca grafitov, so bili neuspešni.
Potem so grafiti za nekaj časa izginili in se ponovno pojavili konec 40-ih let, sprašujoč enako kot prvi. Je bil to ključ do rešitve, ali navadna potegavščina? Angleže je primer ponovno začel zanimati. In s tem so se pojavile tudi razne teorije o tem, kdo naj bi "Bella" bila.
Teorije: črna magija? Vohunka?
Ena od prvih je bila, da bi Bella lahko bila žrtev satanističnega obreda ali črne magije. Na to naj bi kazala manjkajoča dlan in vzorec razmetanih kosti, ki naj bi spominjale na okultni obred imenovan "mrtvečeva roka" ali "roka slave". Bellin umor naj bi bil po menju antropologinje, ki je postavila domnevno, povezan z nekim drugim, ki je bil storjen v približno istem času, pri njem pa so našli znake čarovništva. Drugi znak, ki naj bi kazal na pravilnost teorije, naj bi bila izbira drevesa. Brest je namreč povezan z okultnimi obredi, to da je bilo truplo stlačeno v njegovo deblo, pa naj bi kazalo na obred žrtvovanja ali kaznovanja.
Druga teorija govori o tem, da je bila Bella morda nemška vohunka ali pa da je z nemškimi vohuni sodelovala. Med vojno so v Veliki Britaniji ujeli precej nemških vohunov. In po njej sta dva lokalna časopisa prejela pismi, ki ju je poslala oseba, ki se je podpisala kot "Anna iz Claverleya" in v njih trdila, da ve, kdo je Bella. Pošiljateljica je pristala na intervju in novinarju povedala, da naj bi bila Bella članica vohunske združbe, ki je iskala informacije o tovarnah streliva, ki bi lahko kasneje postale tarče nemških letalskih napadov. Vendar preiskave, ki so se usmerile v to smer niso prinesle nobenih rezultatov.
Kdo je bila Bella, zakaj je bila umorjena in kdo jo je umoril, je tako za naslednjih 7o let ostala skrivnost. Leta 2014 pa je radio BBC 4 objavil oddajo, v katerem je bila predlagana teorija, da je Bella bila prostitutka, ki je delala v bližnjem mestu. Leta 1941 naj bi namreč tamkajšnja policija zabeležila izginotje ene od njih. V istem času so domačini poročali tudi o tem, da so se blizu Hagley Woodsa nastanili Romi in morda je Bella bila ena od njih in jo je ubil član njene skupnosti. V oddaji je bila omenjena tudi teorija, da bi Bella lahko bila natakarica v lokalu, ki jo je ubil in skril ameriški vojak, pripadnik enot, ki so bile nameščene v Veliki Britaniji med vojno.
Vendar za prav nobeno teorijo ni bio dovolj prepričljivih dokazov in na koncu niso vodile nikamor. Za mnoge je še najbolj verjetno, da je Bella bila brezdomka brez človeka, ki bi prijavil njeno izginotje.
"Bella" dobi obraz, ne pa tudi rešitve njene uganke
Leta 2o18 pa se je pojavilo novo upanje, da bi morda primer le lahko razrešili. Caroline Wilkinson, risarka in univerzitetna profesorica, specialistka za forenzične upodobitve, je izdelala portret Bellinega verjetnega obraza. Pri tem sicer ni mogla uporabiti izvorne lobanje, ki so jo odkrili fantje daljnega leta 1941, ker je lobanjo policija - izgubila. Tako se je lahko le naslonila na fotografije lobanje, ki so jih imeli shranjene v arhivu. Umorjena ženska je tako poleg domnevnega imena dobila še domnevni obraz. Vendar pa je po toliko letih skoraj neverjetno, da bi se našel kdo, ki bi jo lahko prepoznal. Skrivnost "Belle iz čarovničinega bresta" tako ostaja nepojasnjena.
