Avstralski znanstveniki so prvič v zgodovini ujeli vrsto mesojedih stonog, ki preži na ptičje mladiče. Stonoge Filipovega otoka, znanstveno poznane kot cormocephalus coynei, so krvoločni predstavniki členonožcev, ki jih najdemo na otokih v južnem predelu Tihega ocena, zrastejo pa lahko kar do 30 centimetrov. Zdaj so znanstveniki z avstralske Univerze Monash ugotovili, da na Filipovem otoku vsako leto pokončajo okoli 3.700 mladičev morskega ptiča iz družine viharnikov, ki gnezdi na tem sicer prelepem otoku.
Stonoge ptičje mladiče napadajo, ker se ti ne morejo braniti, njihovo novorojeno telesce pa ne zmore prenesti strupa, ki ga s pomočjo škarjastih strupnikov vbrizgajo v plen.
Ker vsako leto pokončajo več tisoč mladičev, stonoge bistveno vplivajo na ekosistem Filipovega otoka. “V nekem smislu so prevzele ekološko nišo plenilcev, ki jih na tem otoku ni,” so v raziskavi zapisali avstralski raziskovalci.
Te stonoge so strogo nočne živali, plen pa najdejo s pomočjo izjemno občutljivih anten, ki poganjajo iz njihovega prvega člena. Sicer plenijo večinoma ostale žuželke kot so črički, postrežejo pa si tudi z manjšimi plazilci kot so gekoni ali skinki. Hranijo se celo z ribami, ki jih najdejo v ptičjih gnezdih.
Stonoge Filipovega otoka so se namnožile šele v zadnjih letih. Prvič so vrsto identificirali leta 1984, takrat pa je bila še zelo redka. Znanstveniki sklepajo, da so ravno ptičji mladiči pripomogli k uspehu stonog, saj jim predstavljajo visokokakovosten vir hrane.
