Smeški so postali naši stalni spremljevalci - povsod. Zadnja leta pa nekateri menijo, da so tudi znak skupine serijskih morilcev, ki morijo po ZDA. Teorija o tem je dobila svoje ime "Smiley face muders" ("Umori s smeškom"), kup internetnih strani in celo svoje mesto na Wikipediji.
Gre za teorijo, ki sta jo ustvarila upokojena newyorška detektiva Kevin Gannon in Anthony Duarte skupaj s profesorjem kazenskega prava in poznavalca urbanih kriminalnih združbm, t.i. "gang-ov", dr. Leejem Gilbertsonom iz Univerze St. Cloud iz Minnesote.
Konec 90-ih let, natančneje od 1997 do leta 2008 je policija iz rek in jezer v 25-ih mestih v 11-ih različnih ameriških zveznih državah potegnila trupla 45-ih svetlopoltih mlajših moških. Vsi utopljenci so bili študentje ali dijaki, ki so se ukvarjali s športom in so bili na svojih šolah med priljubljenimi. Vse bi seveda lahko bilo samo naključje - navsezadnje, študentje, alkohol in prepotentnost dostikrat gredo z roko v roki.
Gannon in Duarte pa sta opazila, da so v bližini krajev, kjer so našli trupla, bili na zidovih s sprejem narisani smeški. Podobnost žrtev in smeškov je bila zanju dovolj, da sta sklepala dvoje:
a) gre za delo enega serijskega morilca, ali b) gre za delo organizirane skupine morilcev.
Zadnja žrtev naj bi bila iz leta 2017.
Čeprav je malo trdnih dokazov za to, razen tega, da so žrtve res bile dovolj podobne, da bi jih lahko smatrali kot "tip" (mladi, svetlopolti, študentje-športniki), pa sta preiskovalca s svojo teorijo uspela prepričati kar nekaj ljudi.
Večina kriminalistov sicer meni, da gre za nesmisel in da "Smeško-morilci" ne obstajajo. Večinoma sprejeta teorija je, da so bili utopljeni večinoma pijani ali pod vplivom mamil, padli v vodo in se utopili - torej da gre za splet nesrečnih okoliščin in naključje. Kaj pa smeški? Tudi ti so pogost grafit na ameriških zidovih, pravijo pristaši teorije naključja.
In policija do zdaj smrti teh študentov ni obravnavala ali preiskovala kot potencialne serijske umore ali jih komu pripisala. Leta 2008 je ameriški Zvezni preiskovalni urad (FBI) o teoriji "smeško-umorov" celo izdal sporočilo za javnost.
"FBI je preučila informacije o žrtvah, ki sta jih posredovala dva upokojena policijska uslužbenca, ki sta dogodke poimenovala "Umori s smeškom", in zaslišala osebo, ki jima je informacije posredovala. Do sedaj ne obstaja noben dokaz, ki bi lahko podprl povezavo ali kakšen drug dokaz, ki bi podpiral teorijo o tem, da gre za delo serijskega morilca ali morilcev. Za veliko večino dogodkov kaže, da so bili povezani s prekomernim uživanjem alkohola. FBI bo nadaljevala s sodelovanjem z lokalnimi policijami na območjih dogodkov in nudila podporo, ki jo bodo te želele ali zahtevale," so v njem zapisali.
Leta 2010 je tudi neprofitni Center za raziskavo umorov naredil svojo preiskavo in teorije o "smeško-morilcu(ih)" ni podprl. Njihove ugotovitve so bile naslednje:
Žrtve so bile pod vplivom alkohola, ali drugih substanc, nekatere so imele tudi druge poškodbe, ki niso bile neposreden vzrok smrti in so bile pridobljene pred utopitvijo. Ni moč najti motiva (čeprav serijski morilci večinoma nimajo motiva - razen osebne zadovoljitve), pa tudi smeški, ki sta jih kot znak navedla Gannon in Duarte, so med seboj različni. Serijski morilec bi vsaj poskusil narediti čimbolj podobne, da bi se lahko "bahal" s svojimi žrtvami. Prav tako ni moč dokazati, da so bili smeški narisani v času smrti najdenih žrtev - lahko bi bili na zidovih že dlje časa. Prav tako so od kraja najdenih trupel zelo neenakomerno oddaljeni.
Kljub temu teorija o "smeško-morilcih" vztraja še naprej in Gannon in Duarte sta prepričana, da imata prav. Prav tako nekateri starši utopljenih fantov zaradi njune teorije od policije zahtevajo, da ponovno preuči smrt njihovih sinov.
Njuno teorijo pa so leta 2019 predstavili tudi v dokumentarni seriji "Smeško Morilci: Lov na resnico" ("Smiley Face Killers: The Hunt for Justice") kot serijo zgodb o šestih utopljenih mladeničih.
