Lani, šest let po uničujočem požaru, se je za javnost spet odprl eden od simbolov Beskidskih gora – koča Libušín, ki je bila zgrajena leta 1899 po načrtu slovaškega arhitekta Dušana Jurkoviča. Poleg koče, ki je takrat služila kot jedilnica, je arhitekt oblikoval v ljudskem secesijskem slogu tudi sosednji hotel Maměnka.
Koča je 3. marca 2014 pogorela, takoj naslednji dan pa so v državi začeli zbirati denar za obnovo, ki je na koncu stala okrog 4,5 milijona evrov. Pri obnovi je sodelovalo več kot 220 obrtnikov, ki so uporabljali tradicionalne metode iz tistega časa.
Pesnik lesa, ki je znal prisluhniti času
Dušan Jurkovič (1868–1947) je bil slovaški arhitekt, oblikovalec pohištva, umetnik in etnograf. Kot enega najbolj znanih podpornikov slovaške umetnosti v 20. stoletju na Češkoslovaškem se ga spominjamo predvsem zaradi njegovih številnih projektov pokopališč iz prve svetovne vojne, njegovih del iz lesa v sklopu zdraviliškega kompleksa v Lukačevcih ter prav hotela Maměnka in bližnje menze Libušín. Zaradi njegovega umetelnega dela z lesom ga imenujejo »pesnik lesa«. Njegov arhitekturni slog je bil svojevrstna fuzija ljudske arhitekture in takrat priljubljenih slogov, povečini povezanih s secesijo. Jurkovič je nekoč dejal: »Umetniško delo je ukoreninjeno v času. Tudi jaz sem vedno previdno prisluhnil njegovemu glasu.«
