Približno 38.000 let nazaj, v dobi Paleolitika, so takratni ljudje, ki so živeli na območju Zahodne Evrope začeli votline, v katere so se zatekali ali v njih živeli, okraševati s slikami, ki danes predstavljajo ene najstarejših umetniških del, ki jih je ustvaril človek.
Znamenite jame, kot sta Lascaux v Franciji in Altamira v Španiji, skrivajo presenetljive slike - od geometričnh vzorcev in odtisov rok, do natančnih upodobitev ledenodobnih živali, dolgih tudi po več metrov.
Jamska umetnost je od odkritja dalje vznemirjala raziskovalce. Zakaj neki bi paleolitski ljudje, katerih glavna skrb je bila najti dovolj hrane in drugih virov za preživetje, svoj dragoceni čas zapravljali za ustvarjanje umetnosti, pogosto v najbolj temačnih in težje dostopnih predelih podzemlja. Skozi desetletja se je razvilo več teorij - od razlag, da je šlo za lovske ali druge obrede, do tega, da gre za nekakšno beleženje dogodkov, učilnice ali "ilustracije" zgodb, ki so se prenašale iz roda v rod.
Mark Azema, arheolog in filmski ustvarjalec pa ima svojo teorijo. V nekaterih jamah najdemo po večkrat naslikano isto žival, včasih se slike prekrivajo ali so naslikane v nekakšnem zaporedju v različnih pozah. "Takrat ljudje niso poznali električne razsvetljave, ki oddaja enakomeno svetlobo, pač pa so slike ustvarjali in opazovali ob soju bakel ali ognja," pravi Azema, "Ta pa proizvaja neneakomerno, migetajočo svetlobo, ki lahko ustvari iluzijo, da se liki premikajo." Tako je po njegovem v nekaterih primerih jamskih slikarij šlo za nekakšen "proto-kinematograf".
Kot enega od primerov navaja sliko bizona z osmimi nogami, ki je morda v soju plamenov bil videti, kot da se premika. Skupaj je Azema v 12-ih francoskih jamah našel upodobitve več kot 50-ih živali, ki so narisane tako, kot da galopirajo, premikajo glavo ali mahajo z repom.
"Migljajoča svetloba, plesoče sence, topla svetloba ognja. Vse to ustvarja nekakšen občutek, kot da smo v gledališču, kot da gledamo starodavno verzijo kinematografa," pa pravi arheologinja April Nowell iz univerze v avstralski Victoriji. Skupaj s kolegi je ustvarila električne luči, ki oddajajo svetlobo enake barve, intenzivnosti in migetanja, kot strodavne bakle.
Arheologi pri raziskavi jamskih slikarij namreč ne uporabljajo bakel, ker bi z dimom lahko poškodovali slikarije.In ko je uporabo teh luči preizkusila v eni od v paleolitiku naseljenih in poslikanih jam, je bila osupla. "Enostavno nimam besed, s katerimi bi lahko prizor opisala," pravi. "Migetajoče luči dajejo v jami občutek intimnosti in toplote, ki je moderna tehnologija ne more ponuditi."
