Pred dobrim letom dni se je Daniel Porter, specialist za težave s sluhom iz Teksasa, kot vsako jutro zbudil v postelji. Vendar pa je tisti dan bilo nekaj drugače. Sobe, v kateri se je zbudil, ni poznal. V postelji je ob njem ležala ženska, ki je še nikoli v življenju ni videl.
Daniel se je zbudil, misleč, da mora v šolo, ne vedoč, da je maturiral skoraj 20 let nazaj in da je neznanka v njegovi postelji njegova žena, s katero ima 10-letno hči.
Bil je prepričan, da so ga ugrabili in njegova žena Ruth ni imela lahkega dela, da ga je prepričala, da temu ni tako in da je v resnici njegova žena in da ni star 16 let, kot je mislil, da je. Za oba je bil to grozljiva izkušnja.
"Zbudil se je in sploh ni imel pojma, kdo sem in kje je. Bil je popolnoma zmeden. Videla sem, da spalnice ne prepozna," se spominja Ruth. "Mislil je, da se ga je morda napil in šel z neko žensko ali pa da so ga ugrabili in je iskal način, kako bi pobegnil."
Na srečo sta Ruth in Daniel stanovala v hiši njegovih staršev, ki so prestrašeni in zmedeni, kot sta bila tudi Daniel in Ruth, nekako le uspeli prepričati Daniela, da je na varnem in tam, kjer mora biti. Vendar pa Daniel ni bil popolnoma prepričan, kajti svoje hčerke Libby ni prepoznal, prav tako se je bal tudi dveh družinskih psov. Za nameček pa je, ko se je pogledal v ogledalo, namesto vitkega 16-letnika vanj strmel "star in debel" moški.
Zdravniki so Danielu Porterju diagnosticirali "Začasno globalno amnezijo" - nenadno in začasno prekinitev kratkoročnega spomina - in mu dejali, da se mu bo v 24-ih urah spomin povrnil in bo spet "dobri stari Daniel".
Vendar po skoraj letu dni Daniel še vedno nima spomina na zadnjih 20 let svojega življenja in se večine tega, kar se je zgodilo po zaključku srednje šole, ne spominja.
Ne le, da se Daniel ne spominja svoje žene, hčerke in psov, prav tako se ne spominja prijateljev, ki jih je spoznal v zadnjih dveh desetletjih in sodelavcev. Še več, pozabil je tudi na to, kar se je naučil za poklic strokovnjaka za težave s sluhom in je zaradi tega moral zapustiti službo.
Ruth se je trudila in ga vodila po soseski, mu predstavljala njegove prijatelje, v upanju, da se mu bo spomin povrnil, vendar zaman.
Zadnje leto dni je tako bilo za Daniela in njegovo družino nadvse težko in naporno. Ne le, da je izgubil velik del svojega spomina, postal je tudi druga osebnost, z drugačnim okusom za hrano in drugačnim odnosom in stališči. Tako zdaj zelo rad hodi ven, česar v preteklosti ni maral preveč.
"Zelo je čudno," pravi Ruth, "jaz sem v starem razmerju, on pa v novem."
Zdravniki ne vedo natančno, kaj je sprožilo Danielovo amnezijo, sumijo pa, da bi lahko šlo za hud čustveni stres. Januarja lani je Daniel začel dobivati epileptičnim podobne napade, potem ko je nekaj mesecev pred tem izgubil službo, moral prodati hišo in za nameček utrpel še zdrs hrbteničnega diska. Napadi so se začeli mesec dni po tistem, ko se je z družino preselil k svojim staršem in našel novo službo.
"Kot da bi njegovi možgani rekli: 'Ne morem več' in izbrisali 20 let spominov," pravi njegova žena. "Vem, da ljudje, ki so doživeli močne travme, lahko izgubijo spomin na dogodek, ki jo je povzročil, vendar pa nisem vedela, da lahko to povzroči izgubo tolikšnega dela spomina - 20 let."
Daniel še vedno obiskuje terapevta, toda nihče ne ve, ali se mu bo spomin na izginuli dve desetletji povrnil.
"Oproščam se vsem," je ob objavi na Facebooku zapisal Daniel. "Morali me boste ponovno naučiti o vsem. Nisem več tisti, kot sem bil."
