Medtem ko imajo morda nekateri težave priti do neke točke brez Googlovih zemljevidov in navodil ali pa ne vedo več na pamet niti telefonske številke svojih najbližjih, to še ne pomeni, da so postali neumejši ali da se je zmanjšala zmogljivost njihovih možganov.
"Navkljub nekaterim naslovom ni znanstveno pridobljenih dokazov, ki bi kazali, da pametni telefoni in digitalna tehnologija škodijo našim biološkim kognitivnim sposobnostim," pravi profesor na univerzi v Cincinnatiju Antony Chemero, soavtor članka, objavljenega v reviji "Nature Human Behavior".
"Namesto tega pametni telefoni in digitalna tehnologija spreminjajo način, na katerega te sposobnosti aktiviramo in kamor jih usmerjamo," pravi. "In te spremembe so pavzaprav koristne."
Pametna tehnologija nam omogča sprejemanje odločitev, ki bi jih težko sprejeli brez nekaterih informacij. Na primer, uporaba GPS tehnologije nam omogoča izbrati pot glede na razmere v prometu ali pa bolj slikovito pot.
Računalniki, tablice in telefoni nam pomagajo pri pomnenju, računanju in shranjevanju podatkov, ki jih lahko prikličemo, ko jih potrebujemo. Zaradi tega možganom ostaja na voljo več energije, ki bi jo sicer porabili za vse te stvari.
Enako velja tudi za poklice, pravi Chemero. "Danes kompleksnih matematičnih izračunov ne računamo več s peresom in papirjem, ali si zapomnimo celega telefonskega imenika."
Albert Einstein je nekoč dejal, da si ničesar ne zapomni zato, da lahko svojo možgansko energijo in misli usmerja v oblikovanje novih idej.
"Če vso to pametno tehnologijo združimo z golimi človeškimi možgani, dobimo nekaj pametnejšega ... in rezultat tega je, da s tehnologijo, ki nas podpira, lahko rešimo veliko veliko zapletenejših in kompleksnih nalog, kot bi jih lahko le z biološkimi možnostmi," pravi Chemero.
"Pametna tehnologija zagotovo ima kar nekaj posledic v našem življenju, ampak to, da bi nas naredila neumnejše, zagotovo ni ena od njih," poudarja.
