Nepremičninski agent Bill Wiese je 29. novembra 1998 mirno spal, potem pa ga je sredi noči zažejalo in okoli 3. ure zjutraj je odšel v kuhinjo, da si nalije kozarec vode.
Takrat pa se je naenkrat znašel izven svojega telesa in pred njim se je odprl tunel, podoben kot ga opisujejo mnogi, ki so doživeli obsmrtne izkušnje. Vendar je za razliko od tistih, ki so poročali o tunelu, v katerem so jih pričakali bližnji ali ljubljeni pokojniki, Bill prepričan, da je to bil vhod v sam Pekel.
"Postajalo je vedno bolj vroče in kar naenkrat sem pristal na kamnitih tleh v nekakšni sobi v Peklu," se spominja Bill. "Tudi stene so bile kamnite, bile so rešetke. Pravzaprav je bilo vse skupaj kot nekakšna ječa - smrdljiva, umazana in zadimljena ječa. Vročina je bila neznosna."
Billu ni bilo jasno, kako in zakaj se je znašel v tem prostoru. Naenkrat pa sta se pred njim znašli dve postavi, za kateri je prepričan, da sta bila demona. " Vame sta usmerila vse svoje sovraštvo do mene in do Boga," pravi Bill. "Eden od njiju me je zgrabil in vrgel ob zid. Zdelo se mi je, kot da so se mi polomile vse kosti. Vem, da duhovi nimajo kosti, vendar je bil občutek takšen. Še vedno ne vem, kako sem preživel. Drugi demon pa je vame zapičil svoje kremplje." Nato se je scena spremenila, in prikazala se je goreča jama, napolnjena s tisočerimi živimi okostnjaki. "Njihovi kriki so bili neznosni," pravi Bill in dodaja, da se je ob tem razširil še neznosen smrad.
Nenadoma pa se je ponovno znašel v svojem telesu v kuhinji. Ko je pogledal na uro, je opazil, da je minilo 23 minut.
O dogodku je Bill napisal knjigo, ki je bila kar tri tedne na spisku najbolj prodajanih knjig v ZDA. Prodal je več kot milijon izvodov.
Kritiki pa knjigi niso bili najbolj naklonjeni in mnoge kritike so bile precej posmehljive - ena od njih jo je opisala kot "23 minut nesmisla".
Facebook
