Kako merimo čas na Luni?
Če zanemarimo Einsteinovo zmešnjavo z inercijskimi opazovalci, ki s pomočjo teorije relativnosti čakajo, da bodo opazili napako v potekanju časa, čas na Luni poteka enako kot na Zemlji. Naš sistem merjenja časa (tako imenovani sončni dan) temelji na premikanju naše zvezde, čeprav se v zadnjih desetletjih čas meri z atomskimi urami. Ker se zanašamo na sonce, so edini problem, ki ga imamo na zemlji, časovni pasovi, ker sonce na različnih koncih planeta vzhaja in zahaja ob različnem času.
Vendar pa obstaja še en sistem merjenja časa – univerzalni čas, za katerega so se dogovorili, da velja v vseh točkah vesolja. Torej, če se kdaj znajdemo na Luni, ali kakšnem drugem nebesnem telesu, bomo vedeli, da je ura ravno toliko kot v Kraljevskem observatoriju v Greenwichu
Prva miška
Prva računalniška miška je bila narejena iz lesa. Izdelal jo je ameriški inženir Douglas Engelbart.
Ali je hekersko delo vedno težje?
Čeprav hekanje nikoli ni bilo lahko opravilo, so današnji računalniki in njihovi varnostni sistemi veliko bolj zapleteni in razdelani od tistih v času povojev računalniških sistemov, ko so zaščite (če so sploh obstajale) vključevale le geslo za dostop do določenih programov.
Danes je pred hekerjem, ki si želi zabave in finančne koristi, veliko težje prebijanje skozi različne stopnje zaščite v skoraj neprebojnih mrežah. Zato se je izpopolnila tudi njihova programerska strokovnost.
Nasprotno so računalniki danes vseprisotni, kupci pa so vedno bolj očarani nad povezavo preko interneta. Ker želja tehničnih proizvajalcev po zaslužku ni nič manjša, ti na trgu ponujajo različne »omrežene« stroje, v katerih delujejo poceni računalniki, ki imajo pred hekerji slabo zaščito ali pa je sploh nimajo.
Čeprav je hekerjem danes težje ustvariti zmedo v Nasi ali izklopiti elektriko mestu, tako da prodrejo v računalniški sistem elektrodistribucije, imajo neomejene možnosti za poigravanje z brezžičnimi kontrolorji za gretje, pametnimi urami, internetnimi stranmi, nadzornimi sistemi, hladilniki, štedilniki ali pametnimi straniščnimi školjkami.
Kdo je izumil računalnike?
Današnji računalniki so veliko več kot prehitra računala, vendar je vse njihove funkcije moč opisati s seštevanjem in odštevanjem ničel in enic. Zahvaljujoč tej tehnologiji, ki lahko določi, ali je v nekem delu sistema elektrika, ti stroji danes lahko opravijo vse – od obdelave besedila, telefonije, gledanja filmov in igranja videoigric do upravljanja Tesle.
Lovorika za prvo napravo, ki je zasnovana na tej tehnologiji, pripada britanskemu matematiku Charlesu Babbageu, ki je že leta 1834 izdelal načrt za analitični motor. Zobniki, vzvodi in kolesca njegovih naprav so bili razporejeni in nameščeni tako, da so opravljali številne naloge. Od reševanja enačb do igranja melodije.
Vendar pa Charlesu Babbageu za časa življenja ni uspelo narediti svojega super računalnika. Šele sto let pozneje je neki drug britanski matematik, po imenu Alan Turing, oživel Babbageovo zamisel o univerzalnem stroju in se osredotočil na teoretično proučevanje možnosti, da bi tak čudež resnično lahko ustvarili. Priložnost je dobil med drugo svetovno vojno v centru Britanske obveščevalne službe v parku Bletchley. Takrat je ustvaril Kolos, prvi znani računalnik na svetu, s katerim je želel razbiti Enigmo, sistem šifriranja nemške vojske. Po tem dogodku so vojske po vsem svetu spoznale vrednost teh sistemov. Računalniki so do konca štiridesetih let že postali elektronski, industrija pa se je nezaustavljivo začela razvijati
IZŠEL JE NOVI
*** POLITIKIN ZABAVNIK ***
KDOR GA BERE, VEČ VE!
