Velike razdalje, ki bi jih morali prebivalci iz drugih delov Vesolja prepotovati do nas, morda niso prostorske, pač pa časovne. Mogoče to potrjuje tudi nova teorija.
Nezemljani morda sploh niso ne-Zemljani, pač pa naši potomci, ki prihajajo na "arheološke izlete". To je domneva, ki jo je v svoji knjigi "Znani leteči predmeti (znanstveni pristop k pojavu NLP)" zapisal ameriški antropolog Michael Masters.
Masters v knjigi piše, da je glede na hitrost, s katero se razvijajo sodobna znanost, tehnologija in inženirstvo povsem mogoče, da bodo ljudje v daljni prihodnosti dosegli znanje in tehnologijo, ki jim bo omogočila potovanje v preteklost.
Antropolog se pri tem opira na mnoga poročila o srečanjih z bitji, ki jih imamo za Nezemljane in ki v velikih primerih opisujejo potnike iz NLP kot človeku podobne dvonožce, brez las ali dlak z velikimi možgani ali glavami, velikimi očmi, malim nosom in majhnimi usti. Poleg tega ta bitja pogosto lahko z nami komunicirajo v naših jezikih, njihova tehnologija pa je očitno veliko naprednejša od naše, pa vendar se zdi, kot da je nekakšna "nadgradnja" sodobne tehnologije, ki jo je ustvaril človek.
Na vprašanje, ali ne bi bilo lažje razložiti, da so ET-ji potniki, ki so pripotovali do našega planeta skozi velikansko praznino Vesolja, z daljnega planeta, pa Masters odgovarja: "Menim, da je prav nasprotno. Mi vemo, da smo tu. Vemo, da ljudje obstajajo. Vemo, da imamo na našem planetu dolgo zgodovino razvoja. In vemo tudi, da bo naša tehnologija v prihodnje še napredovala. Mislim, da je najbolj preprosta razlaga, da so ti "tujci" v resnici mi, ljudje. Poskušam podati le najbolj enostavno razlago."
Mu pritrjuje druga teorija?
Čeprav ljudje v Vesolje, sicer samo bližnje, potujemo že kar nekaj časa, tako moški kot ženske, pa doslej še nismo bili priča spočetju, nosečnosti ali celo rojstvu človeka v vesoljskem prostoru, kjer vladajo drugačne razmere kot na Zemlji - predvsem breztežnost, pa pomanjkanje sončne svetlobe in povečano sevanje visokoenergetskih delcev.
Nekateri znanstveniki so se tako začeli ukvarjati z ugibanjem (seveda na znanstveni način) o tem, kako bi okolje v Vesolju vplivalo na razvijajoče se človeško telo v maternici.
Njihove domneve temeljijo tudi na podatkih pridobljenih iz poskusov, ko so v vesolje poslali breje živali - močerade, ribe in podgane.
Za začetek: že spočetje v breztežnostnem prostoru pravi podvig, saj je za to, da semenčice dosežejo jajčece potrebna gravitacija. Poleg tega dolgotrajno bivanje v Vesolju močno načne kostno maso, kar bi lahko bilo zelo tvegano za mater pri porodu, to pa spet pomeni, da bi se bodoči otroci v vesoljskih misijah verjetno rojevali s carskimi rezi. To pa zopet pomeni, da bi tako rojeni otroci imeli večje glave, saj jih pri porodu ne bi oblikoval prehod skozi porodni kanal.
Na Zemlji so vse tekočine v naših telesih pod vplivom gravitacije, ki jih vleče navzdol. Ker težnosti v Vesolju ni, bi telesa in obrazi otrok rojenih v breztežnostnem okolju bila verjetno videti "napihnjena" v primerjavi z našimi.
Tudi krvni tlak v zgornjem delu teles bi bil višji, kar bi povzročilo izbuljena očesa in manjšo učinkovitost možgan.
Otroci, rojeni v Vesolju bi imeli tudi šibkejša srca in drugačen odtenek kože, saj bi se na ta način telo ubranilo negativnega učinka sončnega sevanja, ki jih na Zemlji preprečuje ozonska plast v atmosferi.
V nekaj generacijah bi verjetno ljudje bili Zemljanom izgledali kot tuja vrsta.
Če "potegnemo črto", opis otroka, rojenega v breztežnosti močno spominja na opis Nezemljanov iz pričevanj o srečanjih z njimi.
Ali ima torej ameriški antropolog prav in so "Nezemljani" v resnici ljudje iz prihodnosti, ki so bili (bodo) rojeni na medzvezdnih potovanjih ali pa morda "samo" na Luni ali kakšnem od sosednjih planetov, ki jih bomo morda v prihodnosti kolonizirali ljudje?