"Glive lahko uspevajo na področjih z visokim sevanjem," svoje trditve podkrepljuje avtor in dodaja: "Zaporedje slik prikazuje glivam podobne vrste, ki vznikajo iz Marsove prsti in so različnih velikosti, spominjajoče na zemeljske prašnice."
"Potem, ko so roverjeva kolesa že uničila nekatere primerke, je mogoče videti nove primerke - nekatere tudi s koceni - ki se pojavljajo na starih sledovih," še piše avtor v članku.
Trdi tudi, da so je na površini roverjev moč opaziti "črne primerke, podobne glivam ali bakterijam", kot tudi "primerke, ki spreminjajo obliko in mesto, ter kasneje izginejo."
"Znano je tudi, da bi v pogojih, kakršni vladajo na Marsu, lahko preživeli mnogi zemeljski organizmi," še pravi avtor.
Vendar pa je v tem svojem mnenju osamljen. Doslej ne Nasa ne znanstvena skupnost trditvam ne verjamejo in jim ne priznavajo kredibilnosti.
"Trditev, da gobe rastejo po Marsu je zagotovo nenavadna in za njeno potrditev bo potrebno kaj več kot samo sklicevanje na obliko. Še posebej, če to trdi nekdo, ki je že doslej na Marsu že "videl" lobanje," je dejal biolog iz Univerze v Minnesoti, Paul Myers.
Pod avtorstvom članka, ki se sicer sklicuje na mnoge kredibilne vire, je sicer podpisan Rhawn Gabriel Joseph, samozvani raziskovalec, ki je že doslej večkrat objavljal nepreverjene in znanstveno nedokazane trditve o življenju na drugih planetih.
"Roboti z Marsa pošiljajo velikanske količine podatkov, ne le fotografije, pač pa tudi posnetke, podatke o sestavi tal, atmosfere, temperaturah, sevanju in druge podatke. In za oblike, ki jih videvamo s posnetkov in fotografij, obstajajo razlage, kako so nastale," pravi David Flannery, predavatelj z univerze v avstralskem Queenslandu, sicer član Nasine znanstvene ekipe, ki preučuje podatke, pridobljene z Marsa.
"Imamo kopico podatkov, toda noben izmed njih oblik, ki jih prikazujejo slike ne opisuje kot gobe. Za kaj takega ni nobenega dokaza," pravi.
Razmere na površju Marsa so namreč tako ekstremne, da tako velika bitja tam zagotovo ne bi mogla preživeti, pravijo raziskovalci.
Seveda pa njihovo zanikanje trditve o gobah na Marsu ne pomeni tudi zanikanja življenja (trenutnega ali preteklega) na rdečem planetu. Dokazano je namreč, da je pred stotinami milijoni let Mars imel tekočo vodo in atmosfero, ki bi lahko omogočala življenje in morda se je kaj tega ohranilo v obliki fosilov ali celo še vztraja pod površjem. Toda dosedanja raziskovanja niso prinesla nobenega trdnega dokaza o tem.
Trditve o življenju na drugih planetih je zaenkrat pač treba jemati "z zrnom soli", kot pravi staro reklo.
