Ne glede na to, da kopno na našem planetu že dokaj dobro poznamo, pa obstajajo kraji in mesta, na katerih se dogajajo pojavi, ki jih znanost še ne zna zadovoljivo rešiti. Takšne so tudi geološke strukture, velikanske okroglaste ali zaobljene skale, ki jih najdemo več kje po svetu, v Romuniji, kjer so jih poimenovali Trovanti.
V okolici majhnega kraja, Costesti, v romunski pokrajini Vlaški, Trovantov kar mrgoli. Skale, ki so videti skoraj kot živa bitja, iz njih pa mezi tudi cemetu podobna tekočina, so zanimale že generacije ljudi, ki tam prebivajo, med njimi pa so se razširile zgodbe, da skale lahko dihajo, se premikajo, rastejo in se celo razmnožujejo - skratka, imajmo skoraj vsa obeležja živih bitij.
Dihajo, imajo utrip, imajo mladiče .. ali imajo tudi zavest?
Rastočih kamnov pa ne najdemo samo v Romuniji, pač pa tudi v Rusiji. V bližini kraja Andrejevka obstajajo podobne skale, ki jih domačini častijo. Njihovi predniki so bili namreč prepričani, da imajo ti kamni lastnosti Matere Zemlje in če se jih dotakneš, te bodo obdarili z zdravjem in močjo.
Trovanti imajo kamnito jedro, lupina pa je zgrajena iz otrdelega peska. Trovanti so lahko veliki od le nekaj milimetrov do več metrov. Po mnenju domačinov in nekaterih raziskovalcev dihajo, vendar zelo zelo počasi. En vdih in izdih naj bi trajala po nekaj dni. Imeli pa naj bi tudi nekakšen utrip in se premikali s hitrostjo približno milimeter na teden.
Domačini, ki so jim nadeli ime "živi kamni", so tudi prepričani, da se Trovanti lahko razmnožujejo. Na začetku se na površju nekaterih večjih kamnov ("materah") pojavijo mali Trovanti, ki potem rastejo in ko so dovolj veliki, odpadejo z "materinega" telesa. Ko "mladič" odpade, tudi raste hitreje, kot v času, ko je še del "matere". Domačini so tudi ugotovili, da Trovanti hitreje rastejo v deževnem vremenu.
Preučevalci so tudi ugotovili, da imajo kamni na površju nekakšne obroče, podobno kot so letnice na drevesu in po njih naj bi bilo možno izračunati starost Trovantov.
Zaradi vseh teh lastnosti so mnogi prepričani, da gre za neorgansko obliko življenja. Nekateri gredo tudi tako daleč, da menijo, da imajo Trovanti zavest.
Kaj pravijo znanstveniki?
Tisti preučevalci, ki so nagnjeni k bolj "zemeljskim" razlagam, pa so ugotovili, zakaj Trovanti rastejo, zakaj se "razmnožujejo" in kako se premikajo. Kot smo že omenili, so že domačini ugotovili, da za rast potrebujejo dež. Voda na tem območju je bogata s kalcijevim karbonatom (CaCO3) in drugimi minerali, ki so osnova Trovantove lupine. Ko dež polzi preko Trovanta, se pri tem minerali izločajo - podobno kot rastejo tudi kapniki v naših kraških jamah.
Na robovih oziroma površini pa se včasih naberejo večji "izločki" mineralov, ki oblikujejo "mladiče", ki rastejo s hitrostjo okoli 4 do 5 centimetrov na tisočletje (!).
Kako so Trovanti nastali? Danes znanstveniki menijo, da so nastali v potresih pred kakšnimi šestimi milijoni let, kjer so se skale . ki so nastale ob zruštivi gore ali njene stene, pomešale z peščenim vznožjem ali padle v reko. Ta je skozi milijone let Trovante počasi prinesla do sedanjega območja, potem pa spremenila strugo. Premikanje Trovantov pa razlagajo s spremembami v peščeni podlagi, ki jih povzročajo padavine, ki jo mehčajo, zaradi spremembe težišča pa se Trovanti tako malo premaknejo.
