Visoko v zasneženi dolini v indijski Himalaji leži jezero ob katerih ležijo kosti ljudi. Odkod so prišli, kdaj in zakaj ne ve nihče. Kot tudi ne, zakaj so umrli.
Jezero Roopkund leži na višini 5.029 metrov nad morsko gladino, v vznožju himalajskega očaka Trisula.
Odvisno od letnega časa in vremena se jezero, ki je zaledenelo večji del leta, širi in krči, običajno pa ne preseže širine 40 metrov in globine treh metrov. Leta 1942 pa je britanski ranger, ki je prišel na območje naletel na grozljiv prizor. Ko se je približal jezeru, je na bregu zagledal kupe kosti, za katere se je izkazalo, da so človeške.
Ko so območje preiskali, so ugotovili, da ob jezeru ležijo ostanki od 600 do 800 ljudi. Novica se je hitro razširila in k jezeru so začeli prihajati tako raziskovalci kot tudi turisti in jezera se je prijelo ime "Skeleton Lake", "Jezero skeletov".
Kosti ob jezeru je mogoče videti, ko sneg skopni. Kot so ugotovili preiskovalci, so kosti dobro ohranjene, na nekaterih so tudi ostanki mišic in kože.
Odkod so prišli, zakaj so umrli? Teorije.
Že več kot pol stoletja se antropologi in drugi, ki preučujejo kosti iz jezera sprašujejo: kdo so ti ljudje, odkod so prišli, zakaj in kako so tam umrli.
Po neki teoriji naj bi šlo za ostanke nekega indijskega kralja in njegove žene, ki sta skupaj s spremstvom izginila v snežnem viharju pred skoraj 900 leti. Po drugi naj bi bili ostanki precej mlajši, šlo pa naj bi za ostanke indijskih vojakov, ki so leta 1841 poskušali napasti takrat samostojni Tibet, a je bil njihov napad odbit in so se po njem skušali čez to območje vrniti domov. Tretja teorija govori o tem, da gre za skupinski grob oziroma "pokopališče", kamor naj bi pokopali žrtve epidemije neznane bolezni.
V vaseh v okolici obstaja tudi ljudska pesem, ki govori o tem, da je boginja Nanda Devi ustvarila nevihto s točo "trdo kot železo", ki je pobila ljudi, ki so se prebijali preko jezera. Nanda Devi je sicer gora, druga najvišja v Indiji, ki jo lokalni prebivalci častijo kot boginjo.
So prišli iz Krete?
Prve študije in meritve najdenih skeletov so pokazale, da je večina umrlih bilo nadpoprečno visokih in precej višjih od lokalnega prebivalstva. Večina je bilo odraslih med 35 in 40 letom starosti, med njimi niso našli ostankov otrok ali dojenčkov. Nekatere kosti so pripadale starejšim ženskam. Vsi so bili sorazmerno zdravi.
Raziskovalci so sprva tudi menili, da ostanki pripadajo eni sami skupini ljudi, ki naj bi umrli v nenadnem, a neznanem dogodku v 9. stoletju. Po pet let dolgi študiji, v kateri je sodelovalo 28 raziskovalcev iz 16-ih inštitutov iz Indije, Nemčije in ZDA, pa so ugotovili, da temu ni čisto tako. Ko so opravili genetsko analizo in datiranje 38-ih okostij, med njimi 15 žensk, so ugotovili, da so nekatera stara okoli 1.200 let. Ugotovili so tudi, da so umrli bili genetsko različni in da so njihove smrti bile med seboj "oddaljene" tudi za 1.000 let.
"To pomeni, da vse razlage, ki so vsebovale en sam katastrofalni dogodek, niso pravilne," pravi Eadaoin Harney iz Harvarda, ki je vodila raiziskavo. "Še vedno ne vemo, kaj se je zgodilo pri jezeru Roopkund, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da smrti posameznikov ne moremo razložiti z enkratnim dogodkom," pravi.
Še bolj zanimive so genetske raziskave, ki kažejo, da je ena skupina ljudi, katerih ostanke so našli v jezeru genetsko sorodna današnjim prebivalcem Južne Azije, medtem ko so drugi "tesno povezani" z današnjimi prebivalci grškega otoka Krete. Tisti, podobni južnoazijskim prebivalcem pa tudi niso prišli iz iste populacije. "Nekateri imajo prednike, ki so bliže skupinam iz severa, drugi pa iz bolj južnih predelov kontinenta," pravi Harneyeva.
Ali to pomeni, da so te tako različne skupine ljudi prispele do jezera v manjših skupinah, toda v daljšem časovnem obdobju? So nekateri umrli skupaj ali gre za posameznike in zelo majhne skupine?
Ob okostjih niso našli nobenega orožja ali predmetov, s katerimi so takrat ljudje trgovali - pa tudi jezero ni na območju, kjer so potekale trgovske poti v zgodovini. Prav tako na okostjih niso našli sledov kakršnih koli bakterij, ki bi lahko bile vir epidemije.
Prisotnost ljudi bi lahko razložili tudi z romanji oziroma verskimi srečanji. Raziskave so potrdile, da kredibilnih poročil o romanjih na tem območju pred 19. stopinjah ni, toda napisi na lokalnih templjih izvirajo iz 8. in 10. stoletja, kar namiguje da so zgodnejšega izvora. Zato raziskovalci menijo, da vsaj del ostankov izvira iz "masovne smrti med romanjem". Ne znajo pa razložiti, kako so ljudje iz vzhodnega Sredozemlja, kamor spada Kreta, pristali v indijskem visokogorju, oddaljenem več tisoč kilometrov. In zakaj bi naj sodelovali pri hindujskih verskih obredih. Ena od možnosti je sicer, da so ti ljudje v resnici bili pripadniki genetsko izolirane populacije lokalnih prebivalcev, ki so sicer imeli prednike iz Sredozemlja, vendar so že več generacij živeli v okolici jezera. "Odgovore še vedno iščemo," pravi Harneyeva.