Precej nenavadno zgodbo pripoveduje 66-letni Jovan (Joca) Spasić iz srbskega Negotina. Trdi namreč, da so ga ugrabili Nezemljani, točneje Marsovci in ga odpeljali na rdeči planet, tam pa usposobili za njihovega ambasadorja.
Spregovorili so v neznanem jeziku
"Bil je dan kot vsak drugi," je za srbski portal magazin.novosti.rs povedal Joca. "Šel sem v službo in naenkrat začutil, da se mi vrti. Bilo je, kot da me je nekdo potegnil za glavo. Obrnil sem se. Naslednje, česar se spominjam, so nenavadna bitja v kovinsko-sivih oblačilih. Na glavi so imela, kot velikanske rogove, antene. Bil sem trd od strahu," pripoveduje. Bitja so mu spregovorila v neznanem jeziku, ki pa ga je razumel in mu pojasnila, da je na Marsu. Obljubila so mu tudi, da mu ne bodo storila nič žalega, če bo z njimi sodeloval.
Bil je na usposabljanju na Marsu
"Tam sem ostal nekaj časa in končal usposabljanje, potem pa so me vrnili na Zemljo," pravi Joca. Najprej so ga Marsovci želeli izuriti za svojega vohuna, potem pa, ker jim je bil všeč, so se odločili, da ga bodo raje postavili za ambasadorja.
Joca v dokaz svoje ugrabitve pokaže noht na mezincu, ki je preboden z nekakšno kovinsko kroglico. To je po njegovih besedah čip, ki so mu ga vgradili Marsovci in s pomočjo katerega se z njimi sporazumeva.
Ponavadi se mu oglasijo ob četrtkih, za komunikacijo pa uporablja napravo imenovano "bučitručifon", ki ga je novinar srbskega portala opisal kot nekakšno zajemalko, na katero so privarjeni kovinski predmeti.
Pogovarjal se je v marsovščini
Za novinarsko ekipo je tudi vzpostavil stik s svojimi nadrejenimi z rdečega planeta in se z njimi pogovarjal v marsovščini, potem pa prevedel sporočilo iz sosednjega planeta, ki je bilo, da se bodo Marsovci še vrnili in "posesali" še kakšnega Zemljana.
Vendar se tega ni treba bati, pravi Joca, saj so Marsovci dobri in pohlevni. Nikomur ne želijo nič žalega. Zemeljska bitja samo "vsesajo", potem pa ga izučijo za njihovega misionarja in vrnejo na domači planet. "Ma, boljši so od nas," pravi Jovan. "Prezirajo nasilje, ne marajo hrupa in komunicirajo v tišini. Tudi ne mahajo z rokami, kot mi, ko se važimo," opisuje.
Izkušnja z marsovskim policistom
Povedal pa je tudi zanimiv dogodek iz njegovega bivanja na Marsu. "Bilo me je sram, ker sem se v primerjavi z njimi obnašal kot pravi divjak. Nekoč sem jim poškodoval leteče plovilo. Vozil sem ga s hitrostjo 130 svetlobnih let na uro, dovoljeno pa je desetkrat manj. Izpadel sem pravi neumnež, vendar mi je njihov policisti to spregledal, ker je bilo prvič," pripoveduje.
Sicer se Jovan, odkar se je vrnil z Marsa in postal ambasador po Negotinu vozi z električnim kolesom, na glavi pa ima čelado, na katero je pritrdil antene, da bi lahko v vsakem trenutku komuniciral z Marsom.
Njegova žena se je na njegovo vlogo marsovskega ambasadorja navadila. Ne jezi se več, ker ve, da njen Jovan ni navaden smrtnik, poroča srbski portal.
