Predstavljajte si tole: v daljni, daljni prihodnosti, že dolgo potem, ko boste umrli, se boste vrnili v življenje. Pa ne le vi, ampak vsak človek, ki je kdajkoli živel.
Ne gre za obljube ali prerokbe, ki jih ponujajo religije, pač pa za znanstveno hipotezo, ki jo raziskuje ruski znanstvenik Aleksej Turčin že od leta 2014. Skupaj s kolegom Maksimom Černjakovim je pred kratkim izdal študijo z naslovom "Pristopi k tehnološkemu vstajenju", v katerem razkriva podrobnosti njune zamisli. (preberete jo lahko tukaj - v angleščini)
Turčin in Černjakov sta člana Ruskega Transhumanističnega gibanja, ki se ukvarja z načrtovanjem tehnologij, ki bi človeštvu omogočile, da preseže svoje fizične in duhovne meje.
Njuna ideja temelji na spreminjanju informacij o vseh dogodkih, ki se zgodijo v človekovem življenju v digitalno obliko in shranjevanje teh podatkov. Turčin tako beleži in snema vse svoje sanje, pogovore in dnevne izkušnje.
Te informacije so potrebne za izdelavo nekašne "digitalne kopije" ali "avatarja", ki bi predstavljal osnovo za "vstajenje". "Ko bi umetna inteligenca (AI) enkrat izdelala vašo natančno digitalno kopijo, bi od tu naprej bilo mogoče vse - tudi ponovna obnova vaše biološke oblike," pravi Turčin. "AI bi morala samo še poiskati vaš genom - bodisi zamrznjen ali dobljen iz ostankov vašega telesa - in narediti vaš klon, kamor bi "vložila" digitalne podatke zbrane za časa vašega življenja," razlaga.
Se pa pri tej teoriji kot prvi problem pojavi dejstvo, da bi to zahtevalo ogromno računalniško moč umetne inteligence. Pomislite samo, da bi ta inteligenca morala preračunavati vse dogodke in vse možne variante, ki bi se zgodile za posamezen dogodek - že recimo naša odločitev, ali bomo v križišču zavili levo ali desno ali šli naravnost, bi število možnih izidov eksponento povečalo. In to samo za eno osebo, kaj šele za milijarde ljudi. Energija, ki bi bila potrebna za zmožnost takšnega preračunavanja presega količino energije, ki jo lahko ponudi naš planet. Vendar pa ta količina ni neskončna. Zadostovala bi že energija našega Sonca, pravi Turčin.
In tu vstopi v celotno zgodbo "naprava" ali bolje rečeno struktura, ki jo znanstveniki imenujejo Dysonova sfera. Gre za koncept galaktične megastrukture, ki jo je opisal fizik Freeman Dyson leta 1960, in ki bi bila sposobna zajeti večji del energije, ki jo izseva naše Sonce. Naš planet od Sonca dobi le neznaten del energije, ki pa je vseeno dovolj, da "poganja" celotno življenje na našem planetu. Dysonova sfera, ki je v obliko krogle sestavljena mreža satelitov opremljenih s solarnimi kolektorji, s katerimi bi zbirali eneergijo, ki jo oddaja Sonce. Takšna sfera bi imela premer velikanskih 300 milijonov kilometrov in bi količino energije, prejete s Sonca dvignila za bilijonkrat.
Del te energije pa bi lahko porabili za napajanje superračunalnika, ki bi omogočal Turčinovo idejo o "vstajenju od mrtvih". Ta računalnik bi namreč ustvaril simulacijo, v kateri bi ponovno oživljeni "živeli".
Obstaja sicer "majhen" problem. Dysonove sfere s trenutno tehnologijo še ne moremo narediti. Pa tudi če bi jo, so nekateri drugi znanstveniki skeptični do Turčinove ideje. "Če nič drugega, ni mogoče digitalno zajeti vsakega trenutka v življenju," pravi profesor Stephen Holler iz Univerze Fordham. "In tako ustvarjeni 'digitalni vi' ne bi bili 'vi', pač pa kvečjemu vaš 'digitalni dvojček'," pravi. "Digitalna kopija bi bila namreč vedno drugačna od biološkega originala," poudarja. "Morda bi vam bila do neke mere podobna, vendar le do trenutka, ko bi jo 'naložili'. Potem bi se razvijala po svoje, kot se vsak zase razvijata enojajčna dvojčka, ko se njune celice razidejo," pravi.
Drugi problem izpostavlja Kelly Smith, profesorica filozofije in biologiije na univezi Clemson. Izgradnja takega projekta bi bil velik političen problem. "Človeštvo bi kaj takega moralo graditi vsaj sto let," pravi. "Ljudje pa lažje razmišljamo na kratek rok. Kdo bi posvetil svoje življenje nečemu, kar ne bo koristilo ne njemu, ne njegovim otrokom, vnukom, celo pravnukom, ampak ljudem, ki bodo živeli čez tisoč let?" sprašuje. "In tudi, če bi uspeli digitalno podvojiti nekoga, bi ta kopija bila morda le 90 odstotkov nekoga. Ne vem, koliko srečen bi bil nekdo, ki bi vedel, da bo preživelo le njegovih 80 odstotkov."
Tudi Turčin sam se ukvarja s tem vprašanjem, ki pa je bolj filozofske, kot tehnične narave. "Če je kopija dovolj podobna originalu, tako da ju ne moremo razlikovati, ali to tudi pomeni, da je ista?"
Njegov "Plan C", kot imenuje svojo idejo o "nesmtnosti" ne more človeka ponovno obuditi na način, kot to obljubljajo abrahamske religije, ki vsebujejo koncept duše. "Vendar," pravi, " je moja ideja druga najboljša."
Pomislite na konec svojega življenja in na to, kaj se potem lahko zgodi. Obstajata dve možnosti: če obstaja duša, potem nadaljujete in vse je krasno. Če pa ne in je vaša usoda zapečatena, lahko del vas vseeno nadaljuje kot digitalna kopija. "V obeh primerih zmagamo," pravi Turčin.
