Za lepoto ali izražanje občutkov ni vedno potrebno veliko. Dostikrat se kaže tudi v preprostih, a kljub vsemu elegantnih potezah čopiča ali v zgolj nekaj besedah.
Japonska že od nekdaj velja kot dežela "minimalizma", ki pa mu ne moremo oporekati elegance in lepote. In takšen je tudi haiku, oblika poezije, ki je v deželi vzhajajočega sonca cenjena kot visoka umetnost, nekako tako kot pri nas sonet. Le da je za razliko od soneta haiku zelo kratek.
Haiku bi lahko imenovali tudi "poezija v 17-ih zlogih". Kajti natančno toliko zlogov mora imeti pravi haiku. Tudi njegova oblika je predpisana. Haiku mora biti napisan v treh vrsticah. V prvi mora biti pet zlogov, v drugi sedem in v tretji spet pet.
Haiku v začetku ni bil samostojna poezija. Razvil se je iz uvodnih verzov v drugi obliki japonske poezije, imenovani Rengu. Kot samostojna oblika poezije pa se je pričel pojavljati v sredini 17. stoletja in sicer kot poezija imenovana Hokku. Šele dobri dve stoletji kasneje je dobil novo ime, pod katerim ga poznamo še danes. Za njegovo priljubljenost je takrat poskrbel japonski poet Masaoka Shiki. Čeprav je živel kratkih 35 let, pa je v tem času napisal okoli 20.000 verzov haikuja, kar je zares velik dosežek. Še danes na Japonskem velja kot eden največjih mojstrov haikuja.
