Čustva doživljamo vse od rojstva, vendar so sprva zelo nedoločna. Občutimo jih kot prijetno ali neprijetno splošno vzburjenje – ugodje ali neugodje.
Že v prvih mesecih življenja se začnejo oblikovati osnovna čustva, kmalu za njimi pa tudi bolj sestavljena. Za oblikovanje, prepoznavanje ter diferenciacijo čustev in čustvovanja je ključen odnos med otrokom in starši, ki mu s poimenovanjem čustvenih stanj pomagajo prepoznavati in razlikovati med njimi.
Za človeka je značilno, da čustvovanje združuje z intelektom in tako z dozorevanjem do tega pridobiva dejavnejši odnos. Z odraščanjem se naučimo čustva prepoznavati tudi na drugih. To sposobnost imenujemo čustvena pismenost in je zelo pomembna pri socializaciji posameznika.
TEMELJNA ČUSTVA
Temeljna čustva nastanejo kot najbolj osnovno prilagajanje na situacije in so večinoma prirojena, oziroma jih pridobimo z dozorevanjem do prvega leta starosti in so univerzalna vsem ljudem. Predstavljajo temelj bolj kompleksnim, sestavljenim čustvom.
V različnih virih lahko najdemo kar nekaj različnih naštevanj temeljnih oziroma osnovnih čustev. Nekateri menijo, da jih je šest, drugi osem, spet tretji devet. Paul Ekman, ameriški psiholog in pionir preučevanja čustev in njihovih povezav z obraznimi izrazi, zasluženo poimenovan tudi »najboljši človeški detektor laži na svetu«, je opredelil šest osnovnih čustev: veselje, žalost, jezo, strah, gnus in presenečenje.
Robert Plutchik, tudi ameriški psiholog, pa je v skupino osnovnih čustev umestil osem nasprotujočih si čustev: veselje – žalost, strah – jeza, presenečenje – pričakovanje, zaupanje – gnus. Po tej delitvi je nastalo tudi kolo čustev, pri katerem navpična dimenzija prikazuje moč čustev (npr. zaskrbljenost -> strah -> teror), vodoravna vrsto čustev, vmesni prostori pa sestavljena čustva.
Mnogi raziskovalci so podvomili v Plutchikov model in trdili, da se njegova sekundarna in komplementarna čustva pogosto lahko razlikujejo glede na kulturo ali družbo.
SESTAVLJENA ČUSTVA
Sestavljena ali kompleksna čustva so tista, ki so sestavljena iz dveh ali treh enostavnih (osnovnih) in nastanejo kot bolj kompleksno prilagajanje situacijam. Ta se razvijajo od prvega leta starosti naprej, nanje pa vplivajo družbeni in kulturni dejavniki.
Sestavljena čustva so na primer: ponos, sram, krivda, razočaranje, pričakovanje, ljubezen, ljubosumje, hvaležnost in sovraštvo.
IMAJO TUDI ŽIVALI ČUSTVA?
Obstoj in narava čustev pri živalih in ljudeh naj bi bila povezana in naj bi se razvila iz enakih mehanizmov. Charles Darwin (1809-1882) je bil eden prvih znanstvenikov, ki so pisali o tej temi.
Njegov opazovalni (in včasih anekdotski) pristop se je od takrat razvil v bolj moderni, hipotezni, znanstveni pristop, na podlagi katerega so lahko znanstveniki z različnimi metodami pokazal obstoj optimizma in pesimizma v številnih vrstah, vključno s podganami, psi, mačkami, ovcami, piščanci, škorci, prašiči in čebelami.
Ker za obstoj čustev ni potrebna velika kognitivna sposobnost in ker je moč zaznati veliko podobnosti v fizioloških spremembah pri doživljanju čustev med živalmi in ljudmi, se znanstvena skupnost vedno bolj nagiba k podpori ideje o obstoju čustev pri živalih.
