ČAJ IZ MARJETICE PROTI PREHLADU
Dve čajni žlički posušenih cvetov in listov marjetice prelijte z 200 mililitri vrele vode in pustite stati 15 minut. Nato precedite in pijte po požirkih do trikrat na dan.
Marjetice so pri nas pogoste. Najdemo jih na travnikih, rade se posejejo tudi po urejenih vrtnih tratah. Našli jih bomo ob gozdnih jasah ter še pogosteje ob cestah in skalnih stezah. Je trajnica in pri nas pogosta rastlina, a žal zelo podcenjena. Le redki vedo, da spada med zdravilne rastline. Marjetico številne kulture povezujejo z otroštvom, nedolžnostjo, deviško lepoto. Je izjemno prilagodljiva in odporna, preživi tudi mnogo košenj vse od pomladi do pozne jeseni.
Kratka korenika in cvetlični košek
Danes marjetice najdemo tudi na policah trgovin, kjer prodajajo predvsem križnice in hibridne sorte. Travniška marjetica je precej bolj skromna, prepoznamo jo po kratki koreniki, iz katere rastejo lopatičasti jajčasti listi, na tankem ozkem stebelcu pa cvetovi, ki spominjajo na košek in so obarvani vse od bele do rožnate barve. V zdravilne namene nabiramo predvsem cvetove in liste, ki jih posušimo v senci in na prepihu. Cvetovi se drugače uporabljajo tudi pri pripravi spomladanskih solat.
Zdravilne lastnosti
Tako listi kot cvetovi marjetice vsebujejo saponine, čreslovine, hlapno olje, beljakovine, sluz in še bi lahko naštevali. Ti imajo na naše telo pomirjevalne in blažilne učinke, zato se marjetica v zdravilstvu in zeliščarstvu najpogosteje uporablja kot sredstvo proti prehladu, kašlju in prebavnim motnjam. Pripravlja se kot čaj, ki ga naredimo tako iz listov kot cvetov. Posebno učinkovit je pri vnetju poprsnice, notranjih krvavitvah, želodčnih težavah, zlatenici in slabokrvnosti. Zunanje se čaj uporablja kot obkladek za celjenje ran, uporaben je tudi pri aknasti in mozoljasti koži ter zdravljenju vnetij.
Uporaba v kulinariki
Kot smo omenili, lahko čudovite bele cvetove uporabite v kulinarične namene. Cvetove uživamo presne. Imajo blago kiselkast okus, povsem sveže neoprani pa prijetno dišijo po medu. Presne lahko uporabite tudi za okraševanje spomladanskih juh, nepogrešljivi so v solatah in na kanapejih. Danes jih pogosto srečujemo pri slaščičarskih mojstrih, saj z njimi radi okrašujejo torte in tudi drugo kremasto pecivo.