Na Slovenskem hren še vedno najpogosteje uporabljamo zgolj kot dodatek k mesnim jedem oziroma kot začimbo za popestritev okusa različnih jedi, le redko pa se spomnimo nanj ob različnih zdravstvenih težavah.
Uporabljali pa bi ga lahko tudi kot naravni konzervans, saj deluje antibakterijsko in protiglivično. Če ga boste živilom dodali ob pripravi ozimnice, boste tako močno podaljšali njihovo uporabnost.
Vir mineralov ter vitaminov B in C
Sveže nastrgan hren velja za izjemno močno začimbo, tako po vonju kot okusu. Primerjamo ga lahko celo s čilijem ali poprom. Ta okus se razvije, ko s strganjem poškodujemo rastlinske celice; ob tem se glikozid sinigrin pretvori v alilizotiocianiat, kar povzroča tudi solzenje oči. Sicer pa hren vsebuje veliko kalija, magnezija, fosforja, kalcija, železa ter vitamine skupine B in vitamin C.
Uporaba v zdravilstvu
V domačem zdravilstvu se hren uporablja za sproščanje dihalnih poti, saj redči sluz in čisti sinuse. Znan je tudi po dobrem blaženju kašlja, povečuje prekrvitev ter spodbuja delovanje želodca in črevesja. V prehladnih obdobjih je nadvse uporaben za zniževanje povišane telesne temperature, saj pospešuje znojenje in izločanje seča. Pogosto ga uporabljajo tudi kot preventivo pri revmatizmu.
Hren deluje izjemno antiseptično in protivnetno, zato je kot zelišče še kako dobrodošel pri gripoznih obolenjih, obolenjih dihal, pojavu putike in revme. Pri revmi se uporabljajo topli obkladki z naribanim svežim hrenom, v veliko pomoč bodo tudi pri zobobolu in glavobolu, bolečinah v mišicah ter ob vnetju sklepov in raznih pikih žuželk.
Naravni penicilin
Hren že z izjemno močnim vonjem in okusom dokazuje svojo naravno moč, mnogi ga imenujejo kar naravni penicilin. Če ga boste zmešali s surovim mlekom, bo deloval proti ekcemom. Sicer pa dokazano blaži krče gladkih mišic v prebavilih, žolčniku in urinarnem traktu. Pri obkladkih naravno segreje kožo, širi kapilare in poveča njihovo prekrvljenost.
