Starost morskih živali po navadi določajo na podlagi prstanov rasti. Ti so pri kitih v zobeh (štejejo tudi usedlino cerumena v ušesih), pri ribah v kostnem delu notranjega ušesa, pri morskih psih na hrbtenici, pri školjkah na lupini, pri želvah na kosti nadlakti, pri rakih pa na koščenem delu, na katerem so oči, ali pa pri vhodu v želodec. Starost koral in spužev določajo z radiometričnim datiranjem, pri cevastih črvih pa na podlagi njihove dolžine in hitrosti rasti. Ko odrasel primerek te meduze pogine, se pravzaprav vrača v predhodno fazo polipa, ki začne nov življenjski ciklus, kar pomeni, da je z biološkega stališča nesmrtna ...
Nova številka Zabavnika vas čaka že v petek!
