Vizija

Ljubljančan o razodetju, ki ga je doživel za volanom in ki se je uresničilo

Jurij Pajk
5. 2. 2021, 07.00
Posodobljeno: 5. 2. 2021, 07.01
Deli članek:

Kjer je volja, tam je pot. Njegova strast so avtomobili, njegov kanal Pospešek. Kar se tiče tega, je deklica za vse.

Osebni arhiv
Klemen Bagarič v elementu

»Ko sem vozil ponoči, sem razmišljal, da to ni zame. Kaj bi rad delal? Rad bi snemal avtomobile.«

Leto 2014. Drift v Vrtojbi. Klemen Bagarič in njegov prijatelj, študent fakultete za medijsko produkcijo, ki je tam v razgreto pločevino bolščal skozi objektiv fotoaparata; ko je bil Klemen enkrat priča prijateljevemu početju, zanj ni bilo več poti nazaj. K sodelovanju povabijo prijateljevega sošolca, v začetku leta 2015 posnamejo svoj prvi video. Klemen se postavi pred kamero, za tehnikalije poskrbita omenjena študenta medijske produkcije.

Kuplunga. Tako naj bi se imenoval njihov kanal. Klemen se med pogovorom z materjo »obesi« na eno od besed, ki jih izusti: pospešek. Kuplunga je zgodovina, rodi se Pospešek.

Od mame k očetu. Pri hiši je bil BMW, število konj pod pokrovom je nekaj pomenilo. Oče je v tem pogledu vedno izstopal, se spominja danes 28-letni Ljubljančan. Bil je torej navdih; drugi, pričakovano, britanska avtomobilistična serija Top Gear. Z bratom sta jo religiozno spremljala. Na steni njune sobe pa posterji rock bendov in športnih avtomobilov. Kar se tiče navdiha, ne gre spregledati še dveh vrelcev le-tega: filmske franšize Hitri in drzni ter videoigre Need For Speed: Most Wanted.

Izbiri slovenščine je botroval vtis, da tovrstne vsebine z zabavno noto v maternem jeziku primanjkuje. Kar bi se v prihodnje lahko spremenilo, saj se je Bagarič uspešno znebil naglasa, zato vsebine v angleščini niso izvzete.

Od serijskih do predelanih

Spet leto 2015 in nočne vožnje. Po eni od teh in dveh urah spanja se vržejo v snemalni dan, ki je trajal 13 ur. »Nihče od nas ni vedel, kje začeti. Sledil je teden dni urejanja tistega posnetka. A vzponom in padcem navkljub je bil tisti teden eden od najboljših tednov mojega življenja,« se spominja sogovornik. Te dni se mu zdi »neroden, ko gledam tega mulca, ki izgleda, kot da je zadel na loteriji, a se zavedam, da na začetku nihče ni najboljši v tem, kar dela«.

Na začetku so se osredotočali na nove, serijske avtomobile. Kaj hitro je sledilo spoznanje, da brez pravega pristopa »tudi najboljši avto ne pomaga«. Poskusili so z znancem, ki je imel predelanega punta – prijatelji bi video delili, kar bi se poznalo na njegovem dosegu. Avtohiše so imele stroge pogoje, zaradi premajhnega števila ogledov pa niso bili v položaju, da bi si lahko izpogajali boljše. Da so bili prisiljeni osredotočiti se na predelane avtomobile, se Bagarič ne strinja, le nekako so jih izbrali.

Leta 2016 so se razšli. Od takrat deluje sam – kolikor ve, je edini v Sloveniji, ki se ukvarja s predstavitvami predelanih avtomobilov. Te razvršča v tri skupine: takšne, predelane za dušo lastnika; takšne, ki so predelani za rally, drift, drag ali gorsko-hitrostne dirke; ter takšne za udeleževanje avtošovov. Slednjih se udeležuje od leta 2017, ob tem pa je pripomnil, da so najbolj zagreti Štajerci in Prekmurci. Lastnike predelanih avtomobilov spoznava bodisi na omenjenih mitingih bodisi na družabnih omrežjih, sam pa se s predelavami ne ukvarja.

Za avtomobile

Vloger ali influencer Bagarič ni. Pospešek je, kot pojasni, namenjen navdušencem nad avtomobili. »Nočem promovirati sebe, ljudem bi rad predstavil avtomobile, ki so na slovenskih tleh. Zdi se mi, da jih je ogromno, ki si zaslužijo predstavitev.« Nekateri njegovo delo cenijo bolj, drugi manj, a so slednji precej bolj glasni. Če bi sodil po družabnih omrežjih, bi sklepal, da večina ljudi hrepeni po neuspehu sočloveka, doda.

Avtomobilističnih kanalov, če pogledamo YouTube, ne primanjkuje. Dobršen del jih je v angleškem jeziku, kar jih naredi dostopne tudi povprečnemu prebivalcu te podalpske dežele. Bagarič se tega zaveda. Vseeno misli, da ima njegova vsebina dodatno vrednost – zabavno predstavitev zabavnega avta.

Vsak zadnji petek

Ideje kuje na podlagi fotografij avtomobilov. Nato poizve za tehničnimi podatki, nekaj dni cmari ideje o kadrih, kotih, … In vse prelije na papir. Scenarij je živa tvorba, za spremembe dovzetna tudi na dan snemanja. Za en video, ki običajno traja približno pet minut, potrebuje dve do tri ure priprave ter tri do deset ur za snemanje, kar je odvisno od ideje, želja, lokacije snemanja. Za montažo petminutnega videa potrebuje deset do petnajst ur. V povprečju torej 20 ur na video, stroški se vrtijo okoli 50 evrov. Da si stroškov ne povrne, ni treba posebej poudarjati.

Ker ima scenarij pripravljen vnaprej, mora vnaprej predvideti tudi občutke, ki ga bodo prevevali med vožnjo. Marsikaj je namreč mogoče sklepati na podlagi tehničnih podatkov vozila. Skratka, usede se v avto in snema, testni krogi so v tem svetu prej izjema kot pravilo. Kar se tiče koncentracije med vožnjo, kjer brez govorjenja pač ne gre, pravi, da je na vrhuncu. Sploh zdaj, ko so, če se vrnemo na začetek, nočne vožnje stvar preteklosti – še do nedavnega je ponoči s kombijem razvažal časopise.

»Kaj bi rad delal? Rad bi snemal avtomobile.«

»Nikoli ne grem gas do konca. Nikoli ne grem tako hitro, da se ne bi mogel ustaviti, ker ne vem, kakšne so zavore. Kar se vožnje tiče, je vse zelo na hitro,« pojasni. Glede snemalnih lokacij se prilagaja lastniku, pomaga si tudi s spletnimi zemljevidi. Vseeno večino lokacij najdejo sproti – največkrat tako, da se zapeljejo »en krog«.

Bagarič načrtuje, da bo do konca leta vsak zadnji petek v mesecu objavil en video. Koronavirusu navkljub, seveda z upoštevanjem vseh ukrepov.

Kaj pa gledanost? Največ ogledov ima prej omenjeni fiat punto, 31.000. Sledi mu karavanska izvedenka seata leon s 27.000 ogledi, nato predelan audi a5, ki ga je posnel sam. Posnetek, ki ga navda z največ ponosa, je nastal na portoroškem letališču pred približno petimi leti. Tam so se »pomerili« njegov omiljeni BMW M3 e92, mercedes-benz c63 amg, porsche 911 in motocikel kawasaki zx12r. »Tisti dan je bil .. Sanjski avtomobili, steza, družba, …,« – ni našel besed, ki bi zadoščale. Zadoščal ni niti čas, ki ga običajno terja montaža – ta se je takrat raztegnila na kar tri tedne.

Bagarič si za v prihodnje želi, da bi še naprej »ustvarjal zanimive video predstavitve, še naprej bi rad spoznaval izjemne avtomobile, njihove lastnike in njihove prijatelje, in še naprej obiskoval kraje, v katerih še nisem bil«.

»Kaj bi rad delal? Rad bi snemal avtomobile.«