Posnel je samo tri filme, pa vendar je bolj znan kot marsikdo, ki jih je posnel na desetine. Njegova smrt, ko je imel komaj 24 let, je k statusu ikone samo še pripomogla.
James Byron Dean bi letos, če bi še živel, dopolnil 90 let. Rodil se je 8. februarja 1931 v ameriški zvezni državi Indiani, vendar se je že kot otrok s starši preselil v Kalifornijo. Deček, ki mu je mama umrla, ko je bil star 9 let, je že hitro pokazal, da ga zanima umetnost. Igral je violino, rad je plesal step, kiparil in bil član igralskih skupin v šoli. Kasneje, ko je študiral, mu je profesor drame rekel, naj se preseli v New York in se začne ukvarjati z igralstvom, kar je tudi storil.
Poleg igranja pa so bili njegova druga strast motorji, avtomobili in dirke. Kot najstnik je oboževal motorje in dirkal z njimi, kasneje pa se je navdušil nad avtomobilskimi dirkami in tudi tam poskušal ustvariti kariero.
Z denarjem, ki mu ga je prinesla vloga v filmu "Vzhodno od raja". ki ga je izstrelila med zvezde in za katero si je prislužil tudi nominacijo za Oskarja, si je kupil dirkalni motor in dirkalni avto, Porsche Speedster.
Še pred snemanjem naslednjega filma "Upornik brez razloga", pa se je marca 1955 udeležil profesionalne dirke v Palm Springsu, Kalifornija, in med novinci osvojil prvo mesto, v glavni dirki pa je bil drugi. Mesec dni po tej dirki se je udeležil še dirke v kalifornijskem Bakersfieldu, kjer je bil prvi v svojem razredu ter tretji v skupni razvrstitvi, zadnjič pa je na dirkah nastopil maja istega leta v Santa Barbari, ko je moral dirko prekiniti zaradi okvare na motorju. Potem je dirkanje moral zapustiti tudi na zahtevo produkcijske hiše Warner Brothers, pri kateri je snemal svoj zadnji film, "Velikan", s katerim si je prav tako prislužil nominacijo za Oskarja. Nobene od obeh nominacij pa ni dočakal živ.
Uročeni "Mali Pankrt"
Tri dni po končanem snemanju "Velikana" se je Jamesa Dean odločil, da bo zopet začel dirkati. Dotedanjega Porscheja Speedster je zamenjal za novega, Porsche 550 Spyder, ki ga je poimenoval "Mali pankrt" ("Little Bastard").
Nekaj dni po nakupu ga je predstavil svojemu igralskemu kolegu Alecu Guinnessu, ki je bil prav tako ljubitelj avtomobilov. Ko je Guinness zagledal srebrnega Porscheja, ga je obšel občutek, da je na njem nekaj "zlobnega". "Prosim, nikar ne sedi v ta avto," je dejal Jamesu, "Če boš to storil, boš v tednu dni mrtev." James Dean se je tej pripombi samo smejal. To je bilo 23. septembra 1955.
Teden dni kasneje, 30. septembra, se je James Dean pripravljal na odhod na dirko v Salinasu. Najprej je nameraval "Malega pankrta" do tja odpeljati v posebnem tovornjaku, a si je premislil. Porschejev mehanik mu je namreč svetoval, da naj se do tja zapelje kar z avtomobilom samim, ker ta ni imel dovolj prevoženih kilometrov in s tem dovolj pripravljenega motorja za dirko, pa tudi, da bi James tako dobil nekaj "kilometrine" tudi za volanom.
Tako je Dean sedel za volan, na sopotnikov sedež pa njegov mehanik in odpeljala sta se v Salinas. Za njima je peljal še tovornjak, v katerem naj bi "Malega pankrta" po dirki odpeljali nazaj domov.
James Dean je, morda pod vplivom bližajoče se dirke, med potjo kar precej pritiskal na plin, zaradi česar ga je ustavila prometna policija in dobil je kazen zaradi prehitre vožnje. Vendar ga to ni upočasnilo.
Nadaljeval je z vožnjo in, da bi hitreje prišel do cilja, zavil na avtocesto. Tam je še bolj pritisnil na plin in spremljajoči tovornjak pustil daleč za seboj. Ni pa opazil, da je voznik Forda pred njim začenjal zavijati levo proti izhodu iz avtoceste na stransko cesto. Trk je bil silovit. "Mali pankrt" je veliko težjega Forda potiskal še 40 metrov. Deanovega sopotnika je pri tem vrglo iz Porscheja, Dean pa je ostal v njem.
Očividci nesreče so prihiteli na pomoč in Jamesa izvlekli iz avtomobila. Imel je zmečkano nogo, obsežne zunanje poškodbe in zlomljen vrat. Ni mu bilo več pomoči.
Zmečkanega Porscheja je zavarovalnica razglasila za popolnoma uničenega in "Mali pankrt" je končal na avtomobilskem odlagališču.
Kmalu potem ga je na tem odlagališču odkril neki lovec na spominke. Iz "Malega pankrta" je hotel odstraniti volan, vendar se mu ni posrečilo. Še več, pri delu si je na avtomobilovi pločevini močno porezal roko.
Nedolgo zatem je ostanke "Malega pankrta" odkupil zdravnik, dr. William Eschrich, tudi sam dirkač, da bi lahko uporabil njegove dele. Porschejev motor je vgradil v svoj dirkalni avtomobil Lotus, nekaj ostalih delov pa podaril svojemu dirkaškemu kolegu, prav tako zdravniku, dr. Troyu McHenryju. Oba sta imela smolo. Eschrich je svojega Lotusa razbil na dirki v Pomoni, vendar je odnesel celo glavo. McHenry ni imel te sreče. Na isti dirki se je zabil v drevo in v nesreči umrl.
Kmalu po teh dveh nesrečah je avto odkupil hollywoodski dizajner avtomobilov George Barris in objavil, da bo "Malega pankrta" obnovil. Ko je ugotovil, da to ne bo mogoče, ga je začel razstavljati na prireditvah in sejmih ter tako tržil njegovo temno slavo.
Štiri leta po Deanovi nesreči je skladišče, v katerem je bil "Mali pankrt" shranjen, zajel skrivnosten požar. V ognju, ki je uničil vse ostale avtomobile, pa je Porsche utrpel presenetljivo malo škode - dve stopljeni pnevmatiki in malo osmojene barve. Preostali dve pnevmatiki je Barris prodal in kasneje so mu sporočili, da sta obe počili v istem trenutku in novemu lastniku zapečatili usodo dirkača.
Prekletstva "Malega pankrta" pa s tem še ni bilo konec. Na razstavi v Sacramentu je popustilo podporno ogrodje, na katerem so ga razkazovali in avto je padel na obiskovalca in mu zlomil kolk. Med premikanjem avtomobila za neko razstavo o varnosti v prometu je "Mali pankrt" padel na enega od delavcev in ga ubil.
Leta 1960, pet let po nesreči Jamesa Deana pa je "Mali pankrt" skrivnostno izginil iz zapečatenega boksa na poti iz Miamija v Los Angeles. In čeprav Avtomobilski muzej iz Illinoisa ponuja milijon dolarjev nagrade za vsak del, za katerega bi lahko potrdili, da prihaja iz "Malega pankrta", se je sled za njim popolnoma izgubila.
