Na kopnem živali lahko vohajo, ker molekule po zraku prispejo do sluznice in se na njej razpustijo, nato pa jih zazna čutilo. Mehanizem vohanja pod vodo se ne razlikuje kaj dosti od tistega na kopnem, s tem da so v teh razmerah molekule, ki prenašajo vonj, neprestano v razpuščenem stanju. Čeprav imajo morski psi dosti bolj izostreno čutilo za vonj od nas, je to, da lahko zavohajo kapljico krvi na oddaljenosti nekaj kilometrov, le urbani mit: raztopljena kri mora priplavati do njih, da jo lahko zavohajo.
Poleg tega so raziskave pokazale, da se sposobnosti njihovih čutil za vonj ne razlikujejo kaj dosti od tistega, ki ga imajo druge ribe. Vse lahko zavohajo molekulo vonja v vodi, ki je skrita med 10 do 25 milijoni drugih molekul, odvisno od tega, za katero sestavino gre. V najboljšem primeru bi to lahko pomenilo, da morski pes, ki plava v manjšem bazenu, lahko prepozna kapljico krvi, ki je kapnila vanj od približno 10 do 20 metrov stan od njega.
