Odločitev o premikanju kazalcev je v rokah članov posebnega odbora neprofitne organizacije, ki jo je leta 1945 z namenom osveščanja o nevarnostih jedrskega orožja ustanovila skupina znanstvenikov. Odbor trenutno šteje 13 Nobelovih nagrajencev.
Ura sodnega dne je zaživela leta 1947, prvotno pa so njeni kazalci kazali sedem minut do polnoči. Najdlje od polnoči so bili nastavljeni leta 1991, po koncu hladne vojne, ko so kazali 17 minut do polnoči. Sto sekund jih od nje loči že od januarja lani.
Tudi danes kazalci ure ostajajo na enakem mestu, najbližje polnoči, kolikor so se ji kadarkoli približali, je v četrtek sporočila predsednica organizacije Rachel Bronson.
Izpostavila je trenutno smrtonosno pandemijo, ki da služi kot opomnik na nepripravljenost nacionalnih vlad in mednarodnih organizacij, da bi se spoprijele z resničnimi grožnjami za civilizacijo - jedrskim orožjem in podnebnimi spremembami.
Nekdanja liberijska predsednica in Nobelova nagrajenka Ellen Johnson Sirleaf, ki je v sredo sodelovala pri naznanitvi časa te ure, pa je menila, da je pandemija "grozljivo svarilo pred samozadovoljstvom spričo globalnih groženj za vso človeštvo".
"Le s pomočjo skupnega ukrepanja in odgovornega vodstva lahko za prihodnje generacije zagotovimo miren in za bivanje primeren planet," je dejala.
Člani organizacije so med drugim še priporočili, naj ZDA in Rusija podaljšata pogodbo o nadzoru nad strateškim jedrskim orožjem Novi Start in naj se ZDA vrnejo k jedrskemu dogovoru z Iranom.
Vlade, tehnološke velikane in medijske organizacije pa so pozvali k sodelovanju pri iskanju "praktičnih in etičnih načinov za boj proti napačnim informacijam in dezinformacijam na spletu".
