Banane naj bi izvirale iz jugovzhodne Azije, danes pa jih najdemo skoraj povsod v tropskem pasu po svetu. Če pri nas poznamo zgolj rumeno vrsto, po svetu poznajo tudi številne druge, ki se razlikujejo po velikosti, obliki, barvi in okusu. Pri nas večinoma poznamo sladke banane, ki so primerne za takojšnje uživanje ali pripravo sladic. Sorta zelenih, nekoliko večjih banan, je pri nas še bolj izjema in je namenjena predvsem kuhanju in pripravi juh, omak ter glavnih jedi. Obstajajo pa tudi rdeče in rožnate. Ne glede na to, katere izberete, vse so dobre in obenem izjemno zdrave.
Bogastvo hranil
V bananah najdemo veliko vlaknin in različnih snovi, ki delujejo kot antioksidanti. Ena srednja velika banana (120 g) vsebuje (tabelca):
• kalij – 9 odstotkov dnevno priporočene količine
• vitamin B6 – 33 odstotkov dnevno priporočene količine
• vitamin C – 11 odstotkov dnevno priporočene količine
• magnezij – 8 odstotkov dnevno priporočene količine
• baker – 10 odstotkov dnevno priporočene količine
• mangan – 14 odstotkov dnevno priporočene količine
• ogljikove hidrate – 24 gramov
• vlaknine – 3 grame
• beljakovine – 1,3 grama
• maščobe – 0,4 grama
• kalorij – 100
Zrela banana vsebuje predvsem vodo in ogljikove hidrate ter nekaj malega beljakovin. V nezrelih bananah ogljikove hidrate predstavlja škrob, ki se v zrelih pretvori v enostavne sladkorje, med katerimi prevladujejo glukoza, fruktoza in saharoza. Zrele banane veljajo za odličen vir energije in so zelo lahko prebavljive.
Uravnavajo krvni sladkor
Vlaknine, ki jih najdemo v bananah, omogočajo pravilno in enakomerno absorpcijo vseh hranil, ki jih zaužijemo. Prav tako prispevajo k uravnavanju absorpcije sladkorja v krvi. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin banane kljub vsem sladkorjem pri zdravih osebah ne povzročajo naglega nihanja krvnega sladkorja, sladkorni bolniki pa morajo biti pri uživanju nekoliko bolj pozorni. Težava je predvsem pri zrelih bananah, v katerih se večina škroba pretvori v enostavne sladkorje, zato morajo ob uživanju pazljivo spremljati vrednosti sladkorja. Glikemični indeks nezrelih banan je namreč okoli 30, zrelih pa okrog 60.
Izboljšajo prebavo
Ponovno so na udaru prehranske vlaknine, ki so povezane s številnimi zdravstvenimi koristmi. Z zaužitimi tremi grami vlaknin zaužijemo pravzaprav pektin in odporen škrob. Delež obeh pa se znižuje z bananinim zorenjem. Odporen škrob se ne prebavi in konča v debelem črevesju, kjer deluje kot prebiotik, to je hrana za dobre črevesne bakterije. Telo pektin posrka, in kot kažejo nekatere celične raziskave, naj bi ta pomembno zmanjševal tveganje za razvoj raka na debelem črevesju.
Prijazne do srca in ožilja
Banane so dober vir kalija, saj zgolj z eno srednje veliko banano zadostimo okoli desetim odstotkom dnevnih potreb po tem mineralu, ki je ključen za zdravo ožilje. Zadostne količine kalija v telesu pomagajo pri zniževanju krvnega tlaka. Ljudje, ki tega minerala zaužijejo dovolj, pa imajo do 27 odstotkov nižje tveganje za težave s srcem. V bananah najdemo tudi nekaj magnezija, ki prav tako prispeva k zdravju srca in ožilja, obenem pa je pomemben za normalno delovanje mišičevja in prebavnega trakta.
Zakaj so koristne za športnike?
V prvi vrsti zaradi enostavno prebavljivih ogljikovih hidratov in bogate vsebnosti mineralov. Zaradi visoke vsebnosti kalija lahko med športno aktivnostjo preprečijo krče, če jih uživamo po vadbi, pa bodo omilile mišično utrujenost naslednji dan. Uživanje zrelih banan je priporočljivo predvsem pred in med dolgotrajno vzdržljivostno aktivnostjo (na primer dolg tek, kolesarjenje, gorništvo), ko naše telo potrebuje hiter in lahko prebavljiv vir sladkorjev. Zato je po telesni aktivnosti banane dobro vključiti tudi v beljakovinske napitke, odlične so v kombinaciji s sojinim mlekom ali rastlinskimi beljakovinami.
