Na nočnem jugozahodnem nebu, bomo v ponedeljek, 21. decembra natančno ob 16:45, priča spektakularnemu dogodku na nebu. Jupiter in Saturn se bosta združila v en sam superplanet.
Seveda se ne bosta zares združila. V resnici bosta oba največja planeta našega Osončja drug od drugega še vedno oddaljena 733 milijonov (!!!) kilometrov, le nam se bo zdelo, da sta se združila skoraj v eno točko. Temu z učeno besedo pravimo konjunkcija (iz latinske besede "conjuctio" - "združitev")
Plinasta velikana se namreč na svoji poti okoli sonca "lovita" podobno kot kazalca na uri. Medtem ko Jupiter, največji planet, za pot okoli naše zvezde potrebuje 12 let, jih od Sonca bolj oddaljeni Saturn potrebuje kar trideset. Tako se na svoji poti drug drugemu približata vsakih 20 let. Nazadnje sta si bila najbližje leta 2000, vendar pa si bosta tokrat, gledano z Zemlje, še bliže.
Povedano po astronomsko, v istem polju teleskopa bosta ločena le za 6 kotnih minut, kar je izjemno malo in za opazovalca na Zemlji brez te priprave bo videti, kot da sta se združila v nekakšen superplanet ali vsaj dotaknila.
Zakaj bo dogodek nekaj izjemnega? Kje si ga je najbolje ogledati?
Dogodek bo v resnici nekaj izjemnega tudi zato, ker si tako blizu planeta (gledano iz Zemlje) nista bila že vse od leta 1623, naslednjič pa bosta tako blizu šele leta 2080, do katerega pa je še precej daleč.
Dogodek se bo odvil kmalu po sončnem zahodu - sonce bo na ta, prvi zimski dan zašlo ob 16 uri in 19 minut - precej nizko na obzorju, zato ga tisti, ki jim bo pogled zakrival hrib ali sosednja stavba, ne bodo mogli opazovati.
Astronomi zato radovednim svetujejo, da naj se povzpnejo na bližnji hrib, odkoder bo pogled boljši.
Lahko pa vse skupaj spremljate tudi na spletu. Astronomski observatorij na ljubljanskem Golovcu bo namreč priredil virtualni "Dan odprtih vrat", na katerem vas bodo astronomi vodili skozi dogodek.
Morda boste videli tudi lune, ki so pomagale razkriti skrivnost
Če boste dogodek opazovali z malo boljšim daljnogledom, boste morda lahko videli dvoje - čudovite Saturnove prstane, ki so v tem času lepo vidni, in pa štiri drobne pike ob Jupitru. Slednje so njegove lune, Io, Evropa, Ganimed in Kalisto. Imenujejo jih tudi Galilejeve lune, ker jih je prvi opazil sloviti italijanski astronom Galileo Galilei leta 1609 in je potem, ko je ugotovil, da krožijo okoli Jupitra, postavil takrat bogokletno trditev, da Zemlja ni edino telo, okoli katerega se vrtijo nebesna telesa. Do takrat so bili namreč ljudje v Evropi prepričani (ker je tako trdila Cerkev), da Zemlja v vesolju miruje, vse nebo in nebesna telesa pa krožijo okoli nje. Danes vemo, tudi po Galilejevi zaslugi, da temu ni tako.
Konec sveta?
S konjunkcijami planetov so se veliko ukvarjali tudi astrologi, ki so bili v resnici prvi opazovalci dogajanja na nebu. Ti so bili prepričani, da dogodki na nebu vplivajo tudi na dogodke na Zemlji, podobno kot vreme, ki se tudi dogaja nad nami. In astrologi so bili tudi prvi, ki so "iznašli" besedo konjunkcija.
Konjunkcije planetov so zanje dostikrat pomenile napoved nečesa slabega. In ker v astrološke napovedi žal verjame skoraj več ljudi, kot v razlage astronomov, še danes pri marsikomu ti dogodki sprožajo slabe občutke in skrbi.
Na družbenih omrežjih tako že poročajo, da bo ta ponedeljek konec sveta - še eden izmed mnogih napovedanih in nikoli uresničenih, če smo iskreni. Pri tem navajajo ameriškega pastorja Paula Begleya, ki je dejal: "Ko se Jupiter in Saturn približata drug drugemu, drugič na poti po 500 letih, bo sledila na Zemlji katastrofa. Nazadnje se je to zgodilo leta 1623 in po svetu so se dogajale grozote. Maji trdijo, da bo 21. decembra sledil sodni dan. Pripravite se na ta čas."
Previdnost morda le ni odveč, ampak ne zaradi konjunkcije velikanskih oddaljenih planetov, pač pa zaradi trenutnih razmer, pravimo mi in vas vabimo, da si dogodek ogledate tudi sami. Pa še sprehod v naravo vam bo dobro del.
