Kardamom ima več kot 5000-letno zgodovino. Njegova domovina je jugozahodna Azija, kjer ga gojijo v tropskih predelih, danes večinoma v nasadih. V Evropo so ga po karavanških poteh prinesli Vikingi, ki so že v osmem stoletju pluli po morju vse do takratnega Konstantinopla. Že takrat je veljal za dragoceno začimbo in nič kaj drugače se ni obrnilo vse do danes.
Sorodnik ingverja
Res je, grobo rečeno bi lahko kardamom označili kot bratranca ingverja, saj izvira iz iste vrste družine začimb. In tako kot ingver ima tudi kardamom mnogo pozitivnih vplivov na zdravje. Ima antiseptične lastnosti, ki pomagajo predvsem prebavi. Nepogrešljiv je pri napenjanju ali težavah z vetrovi, odlično preprečuje tudi zadah iz ust. Strokovnjaki so potrdili, da deluje proti depresiji, prav tako pomaga pri raznih shujševalnih dietah. Krepi koncentracijo, pozitivno vpliva na boleče in razbolelo grlo ter pomaga pri trebušnih krčih.
Varen za želodec
Ustavimo se še malce pri prebavi. V novodobnem svetu, polnem stresa in hitenja, skoraj tretjina celotnega prebivalstva toži o težavah s prebavo. Naj gre za zgago, napenjanje, vetrove, občutek napihnjenosti … Tradicionalna indijska medicina priporoča kardamom kot najboljši stimulans prebave, ki je nasprotno s črnim poprom, gorčico, hrenom, česnom in čebulo popolnoma varen, saj ne izzove razdraženja sluznice ust in želodca. Zato ga priporočajo pri bruhanju, kolcanju in zgagi, pa tudi pri zastoju hrane, slabi prebavi in v nosečnosti.
