Niste edini. Veliko ljudi opaža in poroča o tem, da v času, ko smo zaklenjeni oz. v t.i. "lockdownu", njihov spomin ni več takšen, kot je bil. Posebej to velja za kratkoročni spomin, slabša pa se tudi dolgoročni.
Posebej to prizadene starejše ljudi, ki imajo probleme s spominom zaradi demence, vendar pa tudi drugi na to nismo popolnoma imuni.
Na kalifornijski univerzi Irvine so začeli z raziskavo o tem, kako "zaklepanje" med pandemijo vpliva na človeški spomin. Prvi izsledki kažejo, da so tudi ljudje, ki se ponašajo z izredno dobrim spominom, ugotavljajo, da pozabljajo stvari. Tako tiste iz daljne, kot bližnje preteklosti.
Eden izmed ključnih faktorjev, ki vplivajo na to je izolacija. Pomanjkanje družabnih stikov je že dolgo znano kot eden od najbolj negativnih vplivov na možgane. Pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo lahko stopnja osamljenosti celo napove, kako hitro se bo bolezen slabšala.
Seveda vsi ne trpijo za osamljenostjo, tudi v času pandemije ne, vendar so skoraj pri vseh družabni stiki zmanjšani. Veliko manj je kratkih pogovorov s sodelavci ali sorodniki, prijatelji ob kavi in zgodb o tem, kaj se nam je zgodilo čez dan. Prav te zgodbe so tiste, ki nam pomagajo utrditi spomin, saj večkrat, kot jih ponavljamo, bolj trdno se zasidrajo v naše spominske celice. V nasprotnem primeru pa vedno bolj bledijo in nazadnje tudi izginejo.
Prav tako socialna izoliranost in omejitev druženja povzročata pomanjkanje dogodkov, iz katerih nastajajo zgodbe - poroke, počitnice, koncerti, športne prireditve, celo pogrebi se dogajajo brez prisotnosti drugih in vse manj je stvari, o katerih bi lahko govorili in se pogovarjali.
Res je, da lahko pomanjkanje vsakodnevnih stikov na nek način nadomestimo z on-line druženjem, vendar to ni čisto isto. V teh druženjih ponavadi ne govorimo o tistih majhnih, nepomembnih stvareh, ki so se nam zgodile, ampak morajo zgodbe biti 'omembe vredne' in bolj ko se nam viša prag za pomembnost zgodbe, manj je teh, in priložnost za nove spomine je spet izgubljena.
Še dva faktorja, ki močno vplivata na slabšanje naših spominskih sposobnosti obstajata - tesnoba in depresija. Tudi pri nas organizacije, ki spremljajo duševno stanje prebivalstva poročajo, da je obeh pojavov pri ljudeh vse več, posebej pri mlajših, ljudeh, ki živijo sami, tistih z nizkimi prihodki, ter pri prebivalcih mest in večjih naselij. Zaskrbljenost, ki je reden spremljevalni pojav pri obeh stanjih namreč zmanjša t.i. delovni spomin - tisti, ki ga uporabljamo za to, da ne pozabimo, kaj smo hoteli narediti - recimo kupiti stvari v trgovini, poslati e-mail, poklicati nekoga ...
Tudi splošna utrujenost, ki se pojavlja v času zaklenjenosti zaradi vedno enakega ritma, okolja in nerazgibanosti. Ta vodi tudi do nespečnosti, ki negativno vpliva na naš spomin.
Raziskovalci pa na novo dodajajo še enega izmed faktorjev - zmanjšanje časa, ki ga porabljamo na drugih lokacijah. Že vsakodneven odhod na delo povzroči, da naši možgani postanejo bolj pozorni. Če pa smo v neznanem kraju, pa se aktivira del možganov, imenovan hipokampus. Ta je tisti, ki je odgovoren za naš prostorski spomin, ki nam omogoča orientacijo v prostoru in pomnjenje krajev. Zanimiva stvar, ki so jo ugotovili znanstveniki je, da je ta del možganov pri recimo poklicnih voznikih večji, kot pri ostalih ljudeh, zmanjša pa se pri ljudeh, ki živijo večino življenja na istih prostorih. Glede na to, da v času pandemije že dlje časa živimo in se, kolikor je to pač mogoče, gibljemo v istih ali znanih prostorih, je to še ena priložnost manj za dodatno aktivacijo naših možganov.
Ali lahko kaj storimo?
Dobra vest je, da lahko. Recimo, da gremo na sprehod po ulicah ali poteh, kjer še nismo ali pa že dolgo nismo bili.
Poskrbite za to, da vsaj dnevi med vikendom ne bodo enaki kot običajen dan med tednom. To bo vplivalo tudi na vašo percepcijo minevanja časa in dan ne bo več enak dnevu.
Najdite si nov konjiček, raziskujte okolico in o tem, kako ste preživeli dan, se pogovarjajte z drugimi, tudi če gre za tako majhne stvari, kot je recimo, da ste na sosedovem vrtu opazili kako se prepirajo vrabci.
Namenoma pred spanjem obnovite vaš dan. To vam bo pomagalo utrditi spomin. Lahko tudi pišete dnevnik. Res je, da se morda v tem času dogaja manj stvari, kot običajno, če ne drugega pa bo morda dnevnik nekega dne zanimivo brati. Poleg tega bo to pomagalo tudi vašemu spominu.
In če pozabljate drobne stvari, ki jih morate narediti, naredite spisek, na telefonu si nastavite alarm. Pred nakupom v trgovini v mislih opravite pot, ki jo morate opraviti do tja in v sami trgovini do izdelkov. To vam bo pomagalo, ko se boste znašli v njej.
In nenazadnje, na spletu in med mobilnimi aplikacijami najdete obilo igric, ki vam lahko pomagajo ohraniti spomin prožen. Vzemite si čas in kdaj kakšno odigrajte. Vendar pazite, da vas to ne bo preveč zasedelo.
