Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so se zato odločili, da bodo to pomanjkljivost poskusili odpraviti. Oktobra 1980 so tako na koprski televiziji začeli ustvarjati in predvajati oddajo Prisluhnimo tišini.
Prva oddaja bi morala biti predvajana maja, a je bila zaradi smrti nekdanjega voditelja SFRJ maršala Tita prestavljena na oktober.
Tudi uvodna špica je bila nekaj posebnega. S sliko in zvokom so namreč ponazorili bitje srca. Za gluho skupnost je bil to nepredstavljiv in čustven dogodek. Številni so položili roke na televizijski sprejemnik in marsikomu so se od sreče orosile oči:
»Takrat so prvič v naši zgodovini prikazali znakovni jezik v javnosti. Moram povedati, da me še danes spreletijo mravljinci in prijeten občutek, ker sem lahko bil zraven. Bilo je strahotno navdušenje. Nekateri so jokali, drugi so se smejali. Zanje je bila to nekakšna zmaga, da so lahko prvič gledali oddajo v svojem jeziku,« občutke ob premieri oddaje opisuje njen idejni oče in takratni sekretar Zveze slušno prizadetih Slovenije Aljoša Redžepovič.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima okvaro sluha že vsak deseti prebivalec. Skrb vzbujajoče je, da se število ljudi z okvaro sluha vsako leto povečuje. V Sloveniji živi okoli 1500 gluhih in 75.000 naglušnih oseb. Okvaro sluha ima vsaj še enkrat toliko ljudi, a se za aparat še niso odločili. Posledice okvara sluha pa so vse prej kot zanemarljive. Ne samo, da se ljudje začnejo umikati iz družbe, ampak predvsem tvegajo tudi hitrejši nastanek demence in drugih duševnih obolenj.
Dve leti pozneje je oddaja dobila svoje mesto v programu Televizije Slovenija, kjer velja za drugo najstarejšo oddajo. Da gre za pomemben dosežek, priča tudi podatek, da smo s Prisluhnimo tišini postali pionirji tudi onkraj naših meja, saj je televizijska hiša BBC šele leto kasneje začela produkcijo podobne oddaje z naslovom See Hear.Posebno so se je razveselili tudi otroci gluhih staršev. Med njimi Matjaž Juhart, ki je danes sodni tolmač znakovnega jezika. Prvih oddaj se spominja z nemalo nostalgije, saj so mu oddaje olajšale vsakdan, potem ko mu ni bilo treba vsaj ene oddaje prevajati staršem. »V mojem otroštvu nista bila za gluhe dostopna niti televizija niti radio. Zato sem moral biti tako rekoč vsak večer doma in ob pol osmih prevajati Dnevnik staršema, da sta sploh vedela, kaj se dogaja v državi in svetu. Z nastankom oddaje Prisluhnimo tišini pa sta si jo šla večkrat ogledat kar v društvo, kjer so potem skupaj z gluhimi debatirali o vsebinah,« se Juhart ozira v leto 1980.
Dandanes je oddaja Prisluhnimo tišini na sporedu vsako soboto na TV SLO 1, predvidoma ob 14.35.
V 15-minutnih oddajah (v vseh teh letih jih je nastalo že približno 800) so v ospredju zgodbe, izkušnje in izzivi, ki jih prinaša življenje gluhim, naglušnim in gluhoslepim. Priredba vsebin v znakovni jezik in sočasno podnaslavljanje ostajata zaščitni znak oddaje in zgled, kaj pomeni dostopnost vsebin.
Oddaja pripomore k boljši vključenosti uporabnikov v družbo, zagotavlja informacije v razumljivih oblikah, seznanja javnost z njihovo kulturo, športom, znakovnim jezikom, uspehi in opozarja na težave s področja okvare sluha.
»V štirih desetletjih smo v oddajah nizali zgodbe in sporočali dejstva, ki bi sicer ostala skrita. Med njimi na primer, da je bil znakovni jezik, edino naravno sporazumevalno sredstvo gluhih, več kot stoletje prepovedan. Leta 1880 se je stroka odločila, da je treba gluhe poučevati po metodi, ki spodbuja razvoj govora in poslušanja. V takrat edinem zavodu za izobraževanje gluhih, Gluhonemnici v Ljubljani, so pričakovali, da se bodo gluhi učili po isti metodi kot slišeči otroci. Znakovni jezik so prepovedali. Če so ga otroci uporabljali, so bili kaznovani, tudi tepeni. Dejstvo je, da se prav veliko do danes ni spremenilo. Gluhi veljajo za najslabše izobražene med invalidi. V Sloveniji jih živi 1500 in med njimi težko najdemo pisatelje ali izumitelje. Razlogi so tudi v ovirah, s katerimi se spoprijemajo med izobraževanjem. Ker težko pridobijo izobrazbo, pretežno opravljajo nekvalificirana dela za minimalno plačo. Večina jih prejema minimalno pokojnino,« navaja urednica oddaje Prisluhnimo tišini Tina Grošelj.
