»Od nekdaj sem bila perfekcionistka. Na vseh področjih. Naj je bilo to, kako so urejeni moji šolski zvezki, ali pa natančno koliko gramov sladkorja gre v božične piškote. Bila sem 'ta pridna' izmed dveh hčera in zgled svoji mlajši sestri, ki so jo v življenju prehitro začele zanimati druge stvari kot šola. Tudi v šoli sem blestela: v osnovni sem dobila zlato petko, ogromno priznanj in pohval za sodelovanje v različnih krožkih in na tekmovanjih ... Enako je bilo v gimnaziji. V vseh štirih letih sem dobila samo eno trojko, pa še to zato, ker me je učitelj nepripravljeno poklical pred tablo. Tudi med počitnicami sem se učila in bila vedno najboljša v razredu v vsem. Seveda je to s sabo prineslo tudi nevoščljive komentarje, 'joj, kakšna piflarka' … Vendar me to ni preveč motilo, saj sem videla samo svoj cilj: vpis na študij medicine.
Vedela sem, da se moram maksimalno pripraviti. Ničesar nisem želela prepustiti naključju, niti zadnjih nekaj strani v učbenikih. Že v tretjem letniku sem bila osredotočena na maturo, ko se nekaterim sošolcem še sanjalo ni, kaj nas čaka in kako pomembno je to. Jaz pa sem že takrat vso svojo energijo usmerjala v povečevanje svojih zmožnosti. Pri vseh predmetih sem imela izjemne ocene, še posebno pozornost pa sem posvečala tistim, ki bodo na maturi. Poleg matematike, angleščine in slovenščine torej še biologiji in kemiji – saj ju potrebujem za naprej, za medicino. Tako sem se vedno najbolj potrudila, imela na vseh testih vse točke, snov sem znala po dolgem in počez, tudi če bi me zbudili sredi noči, bi znala zrecitirati vse formule in celične procese. Sama sem bila svoj največji kritik.
Vse to je terjalo svoj davek pri mojem zdravju, česar pa sama sploh nisem opazila – najprej me je na to začela opozarjati mama. Štiri mesece pred maturo me je posedla v dnevni sobi in mi pripravila pravo predavanje o izčrpanosti. Dala mi je vedeti, da sama sebi škodim, s tem ko nisem zadovoljna z ničimer drugim kot s popolnostjo. Vsak mesec mi je padel imunski sistem in bi morala nekaj dni odležati, ampak nisem, ker sem se tako intenzivno pripravljala na maturo. Pred očmi sem imela samo vpis na medicino. Potem pa sem tudi sama opazila, da nisem v redu. Ves čas sem bila utrujena, počutila sem se popolnoma izpraznjeno, niti briljantni uspehi v šoli me niso več veselili. Mama je šla hitro v akcijo in več prijateljic ji je predlagalo resveratrol, ki naj bi pomagal preprečiti izgorelost. Mislim, da je bilo to ravno ob pravem času, preden bi popolnoma pregorela in bi bil ves moj trud zaman. Začela sem jemati tablete z resveratrolom in verjamem, da so mi pomagale premostiti psihični stres. Tako se je zame vse dobro izšlo, maturo sem opravila z odliko. Ta mesec pa sem ravno začela prvo leto svoje poti na medicinski fakulteti.«
Nika, 18
Resveratrol je eden najmočnejših znanih antioksidantov na svetu. Zaradi vse večje priljubljenosti je po prodaji v svetu že prehitel bolj znani koencim Q10, strokovnjaki pa pravijo, da ga bomo kmalu jemali tako pogosto kot vitamin C. Kljub temu da se uvršča med antioksidante, je v resnici veliko več, saj ima veliko pozitivnih učinkov na naše celice. S svojo neverjetno močjo zavira staranje oziroma ohranja mladost, preprečuje srčno-žilne bolezni, daje nam potrebno energijo in dviga našo odpornost. Vse več dokazov je tudi, da preprečuje rakava obolenja, vendar je na tem področju potrebnih še veliko raziskav.
Resveratrol je najbolje kupiti v obliki tablet. Vendar moramo biti pozorni, saj je najbolje, da je v fitokompleksu, kar pomeni, da se vsinergiji z drugimi naravnimi učinkovinami poveča učinek molekule. Pomembno je, da v lekarni ali specializirani trgovini kupimo izdelek preverjenega proizvajalca, če pa se odločimo za nakup na spletu, je pomembno preveriti izvor izdelka. Ko izbirate resveratrol, vzemite fitokompleks, ki vsebuje vsaj 200 mg čistega transresveratrola iz korenine japonskega dresnika, najbolje v kombinaciji z drugimi fenolnimi spojinami.
