Zelje spada med zelenjavo, ki zelo dobro vpliva na naše zdravje. Številne raziskave so zelje in druge križnice umestile med zaščitna živila, saj so kakovosten vir vitaminov, rudnin, prehranskih vlaknin in drugih koristnih snovi. Zelje se je na slovenskih mizah pojavljalo že stoletja in je veljalo za osnovno dobrino, s katero so preganjali lakoto. Razvrščamo ga glede na letni čas, tako poznamo pomladne, poletne, jesenske in zimske sorte, ki se po svoji sestavi ne razlikujejo bistveno. Pa vendarle.
SPOMLADANSKO ZELJE prepoznamo po gladkih in nežnih listih ter drobni glavi. Sorte z zelenim srcem imajo lahko okrogle ali stožčaste glave, recimo kodrasti ohrovt.
ZIMSKO ZELJE prepoznamo predvsem po trdi beli glavi. Sem spada tudi kitajsko zelje, ki ima nekoliko milejši okus kot navadno in je nekoliko sočnejše.
ZIMSKO BELO ZELJE je pri nas najbolj poznano in najpogosteje uporabljeno. Med njegove koristne lastnosti spada predvsem dejstvo, da dolgo ohranja svežino in je zato tudi najboljše za shranjevanje. Glava je nekoliko zbita s hrustljavimi listi ter je prikladna za rezanje in ribanje. Svežega pogosto uporabljamo za pripravo solat, pa tudi pri dušenju ali za kisanje.
RDEČE ZELJE ima sicer enake morfološke lastnosti kot belo in se razlikuje samo po barvi, ki je lahko vse od temnordeče do modrikaste. Rdeče zelje pogosto strežemo pri nas ob martinovi gosi, pa tudi sicer se pogosto znajde ob divjačini. V Veliki Britaniji in Sloveniji zelje najpogosteje vlagamo v kis, medtem ko v Švici, na Danskem in Nizozemskem zelje dušijo z jabolki in dišavnicami.
MALO KALORIJ, VELIKO VITAMINOV
Nikar ne pozabimo omeniti, da je zelje odlična dietna hrana, saj 100 gramov surovega zelja vsebuje le 26 kilokalorij, veliko vitaminov skupine B, beta karotena, kalcija, folne kisline, vitamina C in E. Ko se pri zelju pretrgajo celične stene zaradi sekljanja ali žvečenja, nastanejo spojine, imenovane izotiocianati in indoli, ki dokazano zavirajo nastanek raka.
