Mama predlaga možu in trem otrokom, da v času večerje odložijo mobilne telefone in se namesto gledanja v ekrane ob mizi raje pogovarjajo med sabo. Vsem pobere telefone in jih zaklene v plastično škatlo, nekakšen kuhinjski sef, ki se bo odprl čez eno uro. Družina najprej obsedi v tišini. Potem oče načne temo, vendar pogovor kmalu zamre. Predvsem otroci pogledujejo proti sefu, v katerem so zaprti njihovi telefoni. Naenkrat eden od telefonov zabrni in zacinglja. Nekdo je prejel obvestilo (notification). Najmlajša hčerka, recimo ji Alice, plane k škatli, da bi videla ali je morda obvestilo namenjeno njej. Tudi njena sestra in brat sta v skušnjavi. Ker obvestilo ni bilo zanjo, se Alice vrne k mizi. Čez nekaj trenutkov v sefu spet zabrni. Prišlo je novo obvestilo. Alice zopet plane k sefu. Tokrat je obvestilo na njenem telefonu. Alice zagrabi sef, ga razbije, vzame telefon in z njim izgine v svojo sobo.
To je eden izmed prizorov iz Netflixovega dokumentarno-igranega filma z naslovom "Social Dilemma" ("Družbena dilema").
Socialna omrežja in brezštevilne aplikacije so postale sestavni del naših življenj. Facebook na primer nam omogoča, da smo ves čas lahko povezani s svojimi prijatelji in družino, Twitter nam razkriva, kaj ljudje mislijo o določeni temi, razne taxi službe in raznašalci hrane nam vse dostavijo na dom samo s pritiskom na gumb.
Medtem ko so o negativnih straneh tehnološkega razvoja bile popisane že mnoge strani in izrečene številne besede - od vplivov na duševni razvoj do zbiranja podatkov, gre Netflixov dokumentarec še korak dlje, saj odstira dogajanje "za zaveso" največjih tehnoloških velikanov na način, ki še ni bil predstavljen.
V film so poleg igranih prizorov vključili tudi televizijske intervjuje z nekdanjimi delavci pri Facebooku, Googlu, Instagramu, WhatsAppu, Twitterju, Gmailu in drugih internetnih velikanih. Med njimi je na primer tudi možak, ki je soiznajditelj všečka.
Pol-igrani dokumentarec poskuša razkriti načine, kako tehnološki velikani izkoriščajo človekovo psihologijo, da bi tako vplivali na naše obnašanje.
"Če ne plačaš za izdelek, si izdelek sam,"
Določene funkcije na družabnih omrežjih - od označevanja ("tagginga") prijateljev na Facebooku, ali osveževanja strani s potegom prsta navzdol, do obvestil - so narejene samo zato, da bi uporabnika aplikacij čim dlje zadržale pri njihovi uporabi, pravijo intervjuvanci. In počasi postajamo od tega odvisni.
Človek je pač družabno bitje in stiki z drugimi ljudmi, ter njihovo mišljenje - pa čeprav v digitalni obliki - so za nas pomembni. Ob vsakem pozitivnem odzivu se v naših telesih sproščajo hormoni ugodja in sčasoma se pojavi potreba po še. In prav to tehnološki velikani izkoriščajo v svoj prid.
In ne samo to, kot bi rekli v reklamah. Internetni velikani s svojimi algoritmi monetizirajo (spreminjajo v denar) naše vsakdanje aktivnosti. Vse, kar na internetu naredimo, spremljajo algoritmi, ki sestavljajo sliko o tem, kakšni smo - kaj radi jemo, katere novice nas zanimajo, kaj nam je všeč in kaj nam ni, kakšno glasbo najraje poslušamo ... Saj razumete, a ne?
Te informacije, s katerimi se hranijo algoritmi, omogočajo, da sistem predvidi naše obnašanje tudi v prihodnosti. Na podlagi pridobljenih informacij se odloči, katere informacije nam bo serviral in nas tako zadržal in angažiral na aplikaciji tudi v prihodnosti. S tem pa oglaševalcem na teh aplikacijah omogoča večjo možnost, da bo njihov oglas viden in da bo na koncu nekdo izdelek, ki ga oglašujejo, tudi kupil.
Facebook, Twitter, Instagram itd. so vsi zastonj, vendar to ne pomeni, da ne plačujemo cene. "Če ne plačaš za izdelek, si izdelek sam," z grenkobo ugotavljajo v dokumentarcu.
Sobe z odmevom
Vse pa se ne neha samo pri tem. Vpliv sega veliko dlje. Družbena omrežja postajajo nekakšne "sobe z odmevom", kjer se vse, kar naredimo, kot odmev vrača nazaj k nam in počasi, korak za korakom, skoraj neopazno spreminja ne le naše navade, pač pa tudi to, kaj in kako razmišljamo. In kar je morda še najbolj zaskrbljujoče - vse to gre na račun objektivnosti oziroma resnice, kot ji običajno pravimo.
Primer, ki ga navajajo strokovnjaki v dokumentarcu "Social Dilemma", je teorija o ravni Zemlji. Vsak, ki je s klikanjem po internetu pokazal, da ga zanimajo teorije zarot, ali nakazal, da je odprt za to, da se bo vključil v razpravo o njihovi vsebini (tudi če samo z všečki ali komentarji), bo nenadoma začel dobivati vedno več informacij s tega področja, tako na brskalnikih, kot na družabnih omrežjih.
Tako bo na primer uporabnik Facebooka videl več obvestil, da je nekdo drug všečkal ali komentiral vsebino, ki jo je všečkal ali komentiral sam. Začel bo dobivati več informacij o skupinah, ki imajo podoben "okus" ali mišljenje, kot ga ima sam. In obstaja verjetnost, da se bo v katero izmed njih tudi vključil.
Kot rezultat tako nastajajo okolja, v katerih različne skupine ljudi vidijo različne, zanje izbrane informacije in "resnice", ki so jim jih servirali algoritmi. Ti "mehurčki" oziroma "sobe z odmevom" tako postanejo okolje, v katerih se lažna dejstva ali novice lažje širijo.
Ali lahko stvari spremenimo?
V dokumentarcu so podrobneje predstavili primer Američanov, ki so naklonjeni bodisi republikancem ali demokratom. Razlike v pogledih na določene dogodke v družbi med njimi postajajo vedno večje, glede na "dejstva", ki so jih prebrali ali izvedeli na družabnih omrežjih in jim verjamejo. Na ta način pa se, pravijo v Neflixovem dokumentarcu, zožajo možznosti za debato ali konstruktiven pogovor.
Dokumentarec "Social Dilemma" tako ponuja zanimivo trditev, da čeprav se tega morda ne zavedamo, tehnološki velikani in družbena omrežja predstavljajo resnično grožnjo naši družbi in demokraciji.
In kot stvari trenutno stojijo, od njih nihče ne zahteva nobene odgovornosti ali jih z zakoni omejuje. Zakoni namreč šepajo daleč za realnostjo in razvojem.
Mogoče pa dokumentarec pomeni začetek širšega zavedanja o problemu in bo morda v prihodnosti prinesel določene pozitivne rešitve.
Do takrat pa ... naj ponovimo vprašanje iz podnaslova: Kolikokrat ste, preden ste članek prebrali do konca (če sploh), pogledali na telefon in preverili všečke, obvestila, sporočila itd. z aplikacij?
