Vode z okusi radi kupujemo z mislijo, da bo to dokaj zdrav kompromis pri izbiri pijače, a ni zmeraj tako. Ti izdelki se namreč med seboj precej razlikujejo po sestavi, dodanih aromah, barvilih, konzervansih in predvsem sladkorjih. Sestavine je treba preveriti tudi pri izotoničnih napitkih in nizkoenergijskih pijačah, ki so sicer na prvi pogled podobni vodi, saj so brezbarvni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so ugotovili, da so nizkoenergijske pijače na trgovinskih policah najpogosteje predstavljene z nazivom »voda z okusom«, ki ga trgovci zelo radi uporabljajo na napisih poleg cene izdelka. Kako zdrave so vode z okusi in nizkoenergijske pijače v resnici?
Kaj sestavlja nizkoenergijske pijače
Nizkoenergijske pijače poleg vode vsebujejo sladkor, običajno majhen delež soka (do treh odstotkov), aditive in arome. Med aditivi na seznamu sestavin najpogosteje najdemo citronsko kislino ali soli (natrijev citrat) za uravnavanje kislosti ter askorbinsko kislino oziroma konzervansa natrijev benzoat in kalijev sorbat za preprečevanje oksidacije izdelka. Konzervansi preprečijo razvoj mikroorganizmov oziroma kvarjenje izdelka, proizvajalci torej tako podaljšajo njegovo obstojnost in rok uporabe. Tako natrijev benzoat kot kalijev sorbat sta aditiva, ki ju je odobrila Evropska agencija za varnost hrane, a za oba velja določena količina sprejemljivega dnevnega vnosa. Zato uživanje nizkoenergijskih pijač, ki vsebujejo natrijev benzoat, otrokom odsvetujejo, saj so ugotovili, da dovoljene vrednosti najpogosteje presežejo prav otroci, ker popijejo preveč teh pijač. Izdelkom, ki vsebujejo benzojsko kislino in njene soli, naj se izogibajo tudi ljudje, ki so nagnjeni k alergijam.
Kaj izbrati
Še vedno naj bosta torej glavna osvežilna pijača voda ali nesladkani čaj. Občasno pa posezite po sokovih; če je le mogoče, naj bodo naravni oziroma pripravljeni doma. Jesen je med drugim čas za pripravo naravnih sirupov, ki bodo zmešani z vodo prijetno potešili vašo žejo, prav tako pa boste vedeli, kako in iz česa so pripravljeni.
