Poglejte spodnje fotografije ... Kaj menite, da imajo ljudje na njih skupnega?
Kaj bi rekli, če bi vam povedali, da osebe na teh fotografijah niso žive? Rekli bi, da so potemtakem verjetno mrtve.
Vendar tudi to ne bi bilo res. Nobena od oseb na fotogradijah v resnici nikoli ni živela. Nikoli v resnici ni obstajala.
Verjetno ste na katerem izmed družbenih omrežij tudi že videli popularni video nacističnega in sovjetskega diktatorja Adolfa Hitlerja in Josifa Stalina prepevati pesem iz 80-ih, "Video Killed the Radio Star" (video si lahko ogledate pod člankom) - nekaj, kar je v resnici nemogoče, pa vendar je na prvi pogled videti precej pristno. Če je posnetek z diktatorjema morda zabaven, pa stvari postanejo resnejše, če podobne stvari naredimo s še živečimi osebami.
Programi umetne inteligence so danes že tako razviti, da lahko sami ustvarijo "ljudi", ki v resnici ne obstajajo, ali pa z njihovo uporabo resnične ljudi postavimo v okolje, kjer nikoli niso bili in jim v usta položimo besede, ki jih v resnici niso izrekli.
Pri tem prednjači tehnologija, ki so jo poimenovali "Deep Fake" ("globoki ponaredek") in ki so jo z obema rokama zagrabili tako tisti, ki želijo ljudi zabavati, kot tudi ustvarjalci lažnih novic, ki želijo ustvarjati zmedo in kaos.
Pomislite samo, kaj bi se zgodilo, če bi se na primer v javnosti prikazal umetno narejeni videoposnetek ameriškega predsednika, ki po televiziji nagovori državljane, da bo v kratkem sprožil napad na Rusijo - ali obratno - zaradi tega ali onega razloga.
Medtem ko tehnologija zavajanja postaja vse bolj sofisticirana in uspešna, pa po drugi strani ne zna zadovoljivo rešiti izziva, kako ljudem pomagati, da prepoznajo, kaj je resnično.
Na srečo obstajajo prizadevanja, da bi rešili tudi ta problem. Tako je Microsoft je razvil ločeni tehnologiji za boj proti neresničnim informacijam, ki sta del njegovega programa, imenovanega "Defending Democracy" ("obramba demokracije").
Program "Video Authenticator" tako omogoča analizo fotografij ali videa in uporabniku poda oceno ujemanja z resničnostjo (v odstotkih) oziroma oceno o pristnosti medijske vsebine. Prikaže torej, ali je originalna vsebina bila spremenjena s pomočjo umetne inteligence ali ne. Program deluje na principu zaznavanja tistih sprememb v originalu, ki jih človeško oko sicer zelo verjetno sploh ne bi prepoznalo, t.i. "zamegljene vsebine".
Microsoft pa je hkrati predstavil tudi tehnologijo, ki zaznava spremenjeno vsebino in hkrati zagotavlja njeno pristnost. Gre za orodje, s katerim lahko vsi, ki prispevajo neko digitalno vsebino (fotografije, videovsebine, tekste, ... ) le-tej dodajajo digitalne podpise in certifikate, ki zagotavljajo pristnost in se skupaj z vsebino pretakajo po medmrežju kot metapodatki.
Prejemnik pa za preverjanje potrebuje poseben čitalnik, ki deluje kot podaljšek brskalnika in preverja te certifikate in digitalne podpise. Ta čitalnik pa tistim, ki ga namestijo, z visoko stopnjo zanesljivosti zagotavlja uporabnikom, da je oz. ali je vsebina pristna in prikazuje podrobnosti o tem, kdo jo je zasnoval.
Orodje je že vgrajeno v Microsoftov program Azure.
Pod člankom si lahko ogledate tudi video o tem, kako daleč se je že razvila tehnologija "Deep Fake" in kako se ji danes lahko uspešno zoperstavljajo (v angleščini).
